Page 113 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 113
daoistični pogled na državost in daoistična negacija države 113
夫道，有情有信，無為無形；可傳而不可受，可得而不可見；
自本自根，未有天地，自古以固存；神鬼神帝，生天生地.
Dao ne deluje in nima oblike. Lahko ga posredujemo, ne moremo pa ga obdržati (si
ga prilastiti). Lahko ga dosežemo, a ne moremo ga dojeti z očmi. Sam v sebi ima svoje
korenine in svoj izvor. Že pred nastankom neba in zemlje je obstojal, trdno in nespre
menljivo od najstarejših dob. Ustvaril je duhove in demone, svetnike in vladarje, nebo
in zemljo. (Laozi 2014, 315)
Za razliko od Laozija so objekivno obstoječe strukture oblasti, prav
tako kot nebo in zemlja, ali duhovi in demoni, le aspekti različnih, kon
kretnih pojavov, ki so povezani z neopredeljivim in nedojemljivim dao
tom, kljub temu, da je le-ta v svojem bistvu brezvladen.
Poskusi prenašanja načela naravnega brezvladja v sfero
družbe
Tukaj gre zlasti za obrazložitev dveh aspektov daoističnega nauka:
a) za pojmovanje in funkcijo politične oblasti iz daoisfičnega vidika,
b) za stremljenje po premostitvi politčnega nadvladovanja in težnjo po
absolutni svobodi posameznika (v oziroma izven družbe kot celote).
Poglavitna značilnost, v kateri se daoistični klasiki razlikujejo od
kritikov države kot inštitucije, je dejstvo, da so monarhijo kot obliko
družbene organizacije v bistvu predpostavljali kot nekaj a priori danega.
Pri Laoziju je poskus povezave te oblike družbene organizacije z vse
obsegajočo strukturo kozmosa, ki je po njegovem nauku nehierarhična,
svobodna in brezvladna, ostali ujeti v spone realnosti tujih kompromi
snih rešitev oziroma idealističnega reformizma
Tako kot naj bi posameznik po njegovi teoriji sledil svojemu notra
njemu bistvu, ki tako kot vse ostalo, kar obstoji, predstavlja del daota in
se na ta način kar najbolj harmonično vključil v njegov tok ter čim manj
aktivno deloval proti njemu (ne-delovanje /wu wei/ predstavlja enega
osrednjih pojmov daoističnega nauka), tako Laozi tudi vladarju svetu
je, naj čim manj »aktivno« vlada. Država naj izvaja vlado s pomočjo
ne-/aktivnega/-delovanja (wu wei). Oglejmo si dva citata iz Dao dejinga:
天下神器，不可為也，為者敗之，執者失之.
Stvarnost je sveta posoda, na katero ne moremo /aktivno/ vplivati. Tisti, ki to poskuša
jo, ne morejo uspeti, in tisti, ki jo želijo zagrabiti /obdržati, posedovati/, jo pri tem iz
gube. (Laozi 2014, 29)
夫道，有情有信，無為無形；可傳而不可受，可得而不可見；
自本自根，未有天地，自古以固存；神鬼神帝，生天生地.
Dao ne deluje in nima oblike. Lahko ga posredujemo, ne moremo pa ga obdržati (si
ga prilastiti). Lahko ga dosežemo, a ne moremo ga dojeti z očmi. Sam v sebi ima svoje
korenine in svoj izvor. Že pred nastankom neba in zemlje je obstojal, trdno in nespre
menljivo od najstarejših dob. Ustvaril je duhove in demone, svetnike in vladarje, nebo
in zemljo. (Laozi 2014, 315)
Za razliko od Laozija so objekivno obstoječe strukture oblasti, prav
tako kot nebo in zemlja, ali duhovi in demoni, le aspekti različnih, kon
kretnih pojavov, ki so povezani z neopredeljivim in nedojemljivim dao
tom, kljub temu, da je le-ta v svojem bistvu brezvladen.
Poskusi prenašanja načela naravnega brezvladja v sfero
družbe
Tukaj gre zlasti za obrazložitev dveh aspektov daoističnega nauka:
a) za pojmovanje in funkcijo politične oblasti iz daoisfičnega vidika,
b) za stremljenje po premostitvi politčnega nadvladovanja in težnjo po
absolutni svobodi posameznika (v oziroma izven družbe kot celote).
Poglavitna značilnost, v kateri se daoistični klasiki razlikujejo od
kritikov države kot inštitucije, je dejstvo, da so monarhijo kot obliko
družbene organizacije v bistvu predpostavljali kot nekaj a priori danega.
Pri Laoziju je poskus povezave te oblike družbene organizacije z vse
obsegajočo strukturo kozmosa, ki je po njegovem nauku nehierarhična,
svobodna in brezvladna, ostali ujeti v spone realnosti tujih kompromi
snih rešitev oziroma idealističnega reformizma
Tako kot naj bi posameznik po njegovi teoriji sledil svojemu notra
njemu bistvu, ki tako kot vse ostalo, kar obstoji, predstavlja del daota in
se na ta način kar najbolj harmonično vključil v njegov tok ter čim manj
aktivno deloval proti njemu (ne-delovanje /wu wei/ predstavlja enega
osrednjih pojmov daoističnega nauka), tako Laozi tudi vladarju svetu
je, naj čim manj »aktivno« vlada. Država naj izvaja vlado s pomočjo
ne-/aktivnega/-delovanja (wu wei). Oglejmo si dva citata iz Dao dejinga:
天下神器，不可為也，為者敗之，執者失之.
Stvarnost je sveta posoda, na katero ne moremo /aktivno/ vplivati. Tisti, ki to poskuša
jo, ne morejo uspeti, in tisti, ki jo želijo zagrabiti /obdržati, posedovati/, jo pri tem iz
gube. (Laozi 2014, 29)
