Page 50 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 50
Oblikovanje strategij
V nalogah relativno nizke zahtevnostne stopnje za to zmožnost pogosto zadostujejo
neposredna dejanja, pri katerih je potrebna strategija očitna ali celo zapisana. Na višjem
nivoju zahtevnosti se je treba odločati o primerni strategiji, s katero uporabimo pomemb-
ne dane informacije, da bi prišli do zaključka. Kognitivne zahteve se povečajo s potrebo
po oblikovanju in pripravi strategije, s katero dane podatke pretvorimo, da pridemo do za-
ključka. Še bolj zahtevne naloge zahtevajo izdelavo izpopolnjene strategije, s katero poi-
ščemo izčrpno rešitev, posplošen zaključek, lahko pa ovrednotimo ali primerjamo različ-
ne možne strategije.
Uporaba simbolnega, formalnega in tehniškega jezika in operacij
Zahteva po aktivaciji te sposobnosti se od naloge do naloge zelo razlikuje. Pri najpre-
prostejših nalogah ni potrebno aktivirati nobenih matematičnih pravil ali simbolnih izra-
zov, ki presegajo osnovne aritmetične izračune, saj reševanje nalog poteka z majhnimi in
preprostimi sledljivimi številkami. Delo z zahtevnejšimi nalogami lahko vključuje zapo-
redje aritmetičnih izračunov ali pa neposredno uporabo preprostih funkcijskih odnosov,
ki so bodisi eksplicitni bodisi implicitni (npr. znani linearni odnosi); uporabo formalnih
matematičnih simbolov (npr. substitucija ali aritmetični izračuni, ki vključujejo ulomke
in decimalna števila); aktivacijo in neposredno uporabo matematične definicije ali sim-
bolnega koncepta (npr. z algebraičnim premetavanjem formule), aktivacijo in uporabo
matematičnih pravil, definicij, konvencij, postopkov ali formul z uporabo mnogoterih od-
nosov ali simbolnih konceptov. Še višji nivo zahtevnosti opredeljuje uporaba formalnih
matematičnih postopkov v več zaporednih korakih, sproščeno delo s funkcionalnimi al-
gebraičnimi odnosi in uporaba matematične tehnike in znanja, ki prinese rezultate.
Uporaba matematičnih orodij
Naloge in dejavnosti, ki vključujejo relativno nižjo zahtevnostno stopnjo te zmožno-
sti, lahko zahtevajo neposredno uporabo znanih orodij, kot so merilni inštrumenti, in si-
cer v tistih situacijah, v katerih ta orodja uporabljamo. Višji nivo zahtevnosti se pojavi ta-
krat, ko uporabljamo orodje, ki zahteva zaporedje postopkov ali povezovanje različnih
podatkov z uporabo orodja, posebno takrat, ko orodje slabo poznamo ali ko nam je situ-
acija, v kateri uporabljamo orodje, manj znana. Še višja zahtevnostna stopnja je vidna ta-
krat, ko naj bi orodje uporabili, da bi obdelali in povezali mnogotere podatkovne elemen-
te, ko je uporaba orodja potrebna v situaciji, ki se razlikuje od sicer znane uporabe, ko je
50
V nalogah relativno nizke zahtevnostne stopnje za to zmožnost pogosto zadostujejo
neposredna dejanja, pri katerih je potrebna strategija očitna ali celo zapisana. Na višjem
nivoju zahtevnosti se je treba odločati o primerni strategiji, s katero uporabimo pomemb-
ne dane informacije, da bi prišli do zaključka. Kognitivne zahteve se povečajo s potrebo
po oblikovanju in pripravi strategije, s katero dane podatke pretvorimo, da pridemo do za-
ključka. Še bolj zahtevne naloge zahtevajo izdelavo izpopolnjene strategije, s katero poi-
ščemo izčrpno rešitev, posplošen zaključek, lahko pa ovrednotimo ali primerjamo različ-
ne možne strategije.
Uporaba simbolnega, formalnega in tehniškega jezika in operacij
Zahteva po aktivaciji te sposobnosti se od naloge do naloge zelo razlikuje. Pri najpre-
prostejših nalogah ni potrebno aktivirati nobenih matematičnih pravil ali simbolnih izra-
zov, ki presegajo osnovne aritmetične izračune, saj reševanje nalog poteka z majhnimi in
preprostimi sledljivimi številkami. Delo z zahtevnejšimi nalogami lahko vključuje zapo-
redje aritmetičnih izračunov ali pa neposredno uporabo preprostih funkcijskih odnosov,
ki so bodisi eksplicitni bodisi implicitni (npr. znani linearni odnosi); uporabo formalnih
matematičnih simbolov (npr. substitucija ali aritmetični izračuni, ki vključujejo ulomke
in decimalna števila); aktivacijo in neposredno uporabo matematične definicije ali sim-
bolnega koncepta (npr. z algebraičnim premetavanjem formule), aktivacijo in uporabo
matematičnih pravil, definicij, konvencij, postopkov ali formul z uporabo mnogoterih od-
nosov ali simbolnih konceptov. Še višji nivo zahtevnosti opredeljuje uporaba formalnih
matematičnih postopkov v več zaporednih korakih, sproščeno delo s funkcionalnimi al-
gebraičnimi odnosi in uporaba matematične tehnike in znanja, ki prinese rezultate.
Uporaba matematičnih orodij
Naloge in dejavnosti, ki vključujejo relativno nižjo zahtevnostno stopnjo te zmožno-
sti, lahko zahtevajo neposredno uporabo znanih orodij, kot so merilni inštrumenti, in si-
cer v tistih situacijah, v katerih ta orodja uporabljamo. Višji nivo zahtevnosti se pojavi ta-
krat, ko uporabljamo orodje, ki zahteva zaporedje postopkov ali povezovanje različnih
podatkov z uporabo orodja, posebno takrat, ko orodje slabo poznamo ali ko nam je situ-
acija, v kateri uporabljamo orodje, manj znana. Še višja zahtevnostna stopnja je vidna ta-
krat, ko naj bi orodje uporabili, da bi obdelali in povezali mnogotere podatkovne elemen-
te, ko je uporaba orodja potrebna v situaciji, ki se razlikuje od sicer znane uporabe, ko je
50
