Page 48 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 48
RABA SIMBOLNE- Uporablja ustrezne spre- Razume in uporablja formal- Razume razmerje med kon-
GA, FORMALNEGA IN menljivke, simbole, diagra- ne strukture, ki temeljijo na tekstom problema in prika-
TEHNIŠKEGA JEZIKA me in standardne modele, da definicijah, pravilih in for- zom matematične rešitve.
IN OPERACIJ bi predstavil problem iz re- malnih sistemih, prav tako Razumevanje uporabi, da si
sničnega sveta ob pomoči pa uporablja algoritme. pomaga interpretirati rešitev
simbolnega/formalnega be- v kontekstu in preizkuša iz-
sedišča. peljavo in morebitne omeji-
tve rešitve.
UPORABA MATEMA- Uporablja matematična Pozna in ustrezno upora- Uporablja matematična
TIČNIH ORODIJ orodja, s katerimi prepozna- blja različna orodja, s kate- orodja, s katerimi preverja
va matematične strukture rimi si pomaga pri izvajanju sprejemljivost matematične
ali prikaže matematična raz- procesov in postopkov pri rešitve in njene omejitve gle-
merja in odnose. opredeljevanju matematič- de na kontekst problema.
nih rešitev.
Slika 4: Sedem osnovnih matematičnih kompetenc v okviru treh kategorij procesov
Osnovne matematične kompetence in njihovo razmerje do zahtevnosti nalog
Kompetence, ki so znotraj navedenih procesov potrebne za uspešno rešitev določene-
ga matematičnega problema, smo v grobem že opredelili v okviru poglavja Dijaki kot ak-
tivni reševalci problemov, tukaj pa jih opisujemo bolj podrobno. Najtežje naloge zahtevajo
kompleksno aktivacijo različnih kompetenc. Predvidevanje zahtevnosti določene naloge
zahteva upoštevanje obojega: sposobnosti in zmožnosti ter zahtevano kompleksnost akti-
vacije. V nadaljevanju opisujemo same kompetence ter značilnosti, zaradi katerih je akti-
vacija določene kompetence pri reševanju določenega problema bolj ali manj kompleksna.
Sporočanje
Nivo in obseg posredovanja v nalogi določajo različni dejavniki, zmožnost posamezni-
ka, da te zahteve izpolni, pa kaže obseg te kompetence. Glede zaznavnih vidikov sporoča-
nja ti dejavniki vključujejo dolžino in kompleksnost besedila ali druge enote, ki jo je tre-
ba prebrati in interpretirati, seznanjenost z idejami ali podatki, ki so omenjeni v besedilu,
obseg, po katerem mora biti podatek izluščen iz množice drugih podatkov, vrstni red po-
datkov in vprašanje, ali se ujema z vrstnim redom miselnih procesov, ki so nujni za inter-
pretiranje in uporabo podatkov ter obseg, v katerem so različni elementi (kot so besedi-
lo, grafični elementi, grafi, tabele, diagrami), ki jih je treba interpretirati v razmerju drug
do drugega. Najnižji nivo izraznih vidikov sporočanja je zastopan v nalogah, ki zahteva-
jo samo vnos numeričnega odgovora. V primeru, kadar je zahtevana širša rešitev, denimo
verbalno ali napisano pojasnilo ali zagovor rezultata, se zahteva po posredovanju poveča.
48
GA, FORMALNEGA IN menljivke, simbole, diagra- ne strukture, ki temeljijo na tekstom problema in prika-
TEHNIŠKEGA JEZIKA me in standardne modele, da definicijah, pravilih in for- zom matematične rešitve.
IN OPERACIJ bi predstavil problem iz re- malnih sistemih, prav tako Razumevanje uporabi, da si
sničnega sveta ob pomoči pa uporablja algoritme. pomaga interpretirati rešitev
simbolnega/formalnega be- v kontekstu in preizkuša iz-
sedišča. peljavo in morebitne omeji-
tve rešitve.
UPORABA MATEMA- Uporablja matematična Pozna in ustrezno upora- Uporablja matematična
TIČNIH ORODIJ orodja, s katerimi prepozna- blja različna orodja, s kate- orodja, s katerimi preverja
va matematične strukture rimi si pomaga pri izvajanju sprejemljivost matematične
ali prikaže matematična raz- procesov in postopkov pri rešitve in njene omejitve gle-
merja in odnose. opredeljevanju matematič- de na kontekst problema.
nih rešitev.
Slika 4: Sedem osnovnih matematičnih kompetenc v okviru treh kategorij procesov
Osnovne matematične kompetence in njihovo razmerje do zahtevnosti nalog
Kompetence, ki so znotraj navedenih procesov potrebne za uspešno rešitev določene-
ga matematičnega problema, smo v grobem že opredelili v okviru poglavja Dijaki kot ak-
tivni reševalci problemov, tukaj pa jih opisujemo bolj podrobno. Najtežje naloge zahtevajo
kompleksno aktivacijo različnih kompetenc. Predvidevanje zahtevnosti določene naloge
zahteva upoštevanje obojega: sposobnosti in zmožnosti ter zahtevano kompleksnost akti-
vacije. V nadaljevanju opisujemo same kompetence ter značilnosti, zaradi katerih je akti-
vacija določene kompetence pri reševanju določenega problema bolj ali manj kompleksna.
Sporočanje
Nivo in obseg posredovanja v nalogi določajo različni dejavniki, zmožnost posamezni-
ka, da te zahteve izpolni, pa kaže obseg te kompetence. Glede zaznavnih vidikov sporoča-
nja ti dejavniki vključujejo dolžino in kompleksnost besedila ali druge enote, ki jo je tre-
ba prebrati in interpretirati, seznanjenost z idejami ali podatki, ki so omenjeni v besedilu,
obseg, po katerem mora biti podatek izluščen iz množice drugih podatkov, vrstni red po-
datkov in vprašanje, ali se ujema z vrstnim redom miselnih procesov, ki so nujni za inter-
pretiranje in uporabo podatkov ter obseg, v katerem so različni elementi (kot so besedi-
lo, grafični elementi, grafi, tabele, diagrami), ki jih je treba interpretirati v razmerju drug
do drugega. Najnižji nivo izraznih vidikov sporočanja je zastopan v nalogah, ki zahteva-
jo samo vnos numeričnega odgovora. V primeru, kadar je zahtevana širša rešitev, denimo
verbalno ali napisano pojasnilo ali zagovor rezultata, se zahteva po posredovanju poveča.
48
