Page 33 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 33
iki matematične pismenosti
V raziskavi ugotavljamo, v kolikšni meri znajo 15-letniki spretno uporabiti matema-
tiko, ko se srečajo z različnimi situacijami in problemi – večina jih je umeščenih v resnič-
ni kontekst.
Matematično pismenost v raziskavi PISA 2012 določajo naslednji, medsebojno pove-
zani, temeljni vidiki:
- matematične vsebine in njihova uporaba, ki jih preverjamo v nalogah,
- matematični procesi, ki opisujejo, kaj naredijo dijaki, da bi kontekst problema
povezali z matematiko in tako rešili problem, in katere kompetence zahtevajo to-
vrstni procesi, ter
- konteksti, v katere so umeščene naloge.
V nadaljevanju bomo te vidike podrobneje razložili. S poudarkom na teh vidikih smo
zagotovili, da naloge, ki so bile zasnovane za potrebe raziskave, odražajo celo vrsto vsebin,
procesov in kontekstov, hkrati pa v celoti in učinkovito zajemajo tisto, kar smo opredelili
kot matematično pismenost. To poglavje izhodišč temelji na vprašanjih, ki so osnova opre-
delitve matematične pismenosti:
- Katero znanje matematičnih vsebin lahko pričakujemo pri posameznikih –
zlasti pri 15-letnih dijakih?
- Katere kognitivne procese aktivirajo posamezniki, ko rešujejo matematične
probleme, ki so umeščeni v določen kontekst, in katere kompetence naj bi pokaza-
li, ko se njihova matematična pismenost razvija?
- V katerih kontekstih lahko opazujemo in ugotavljamo matematično pisme-
nost?
33
V raziskavi ugotavljamo, v kolikšni meri znajo 15-letniki spretno uporabiti matema-
tiko, ko se srečajo z različnimi situacijami in problemi – večina jih je umeščenih v resnič-
ni kontekst.
Matematično pismenost v raziskavi PISA 2012 določajo naslednji, medsebojno pove-
zani, temeljni vidiki:
- matematične vsebine in njihova uporaba, ki jih preverjamo v nalogah,
- matematični procesi, ki opisujejo, kaj naredijo dijaki, da bi kontekst problema
povezali z matematiko in tako rešili problem, in katere kompetence zahtevajo to-
vrstni procesi, ter
- konteksti, v katere so umeščene naloge.
V nadaljevanju bomo te vidike podrobneje razložili. S poudarkom na teh vidikih smo
zagotovili, da naloge, ki so bile zasnovane za potrebe raziskave, odražajo celo vrsto vsebin,
procesov in kontekstov, hkrati pa v celoti in učinkovito zajemajo tisto, kar smo opredelili
kot matematično pismenost. To poglavje izhodišč temelji na vprašanjih, ki so osnova opre-
delitve matematične pismenosti:
- Katero znanje matematičnih vsebin lahko pričakujemo pri posameznikih –
zlasti pri 15-letnih dijakih?
- Katere kognitivne procese aktivirajo posamezniki, ko rešujejo matematične
probleme, ki so umeščeni v določen kontekst, in katere kompetence naj bi pokaza-
li, ko se njihova matematična pismenost razvija?
- V katerih kontekstih lahko opazujemo in ugotavljamo matematično pisme-
nost?
33
