Page 28 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 28
je potrebno pri dijakih spodbujati zmožnost uporabe matematike v življenjskem kon-
tekstu, kar lahko dosežemo le tako, da pri pouku matematike pridobijo bogate izkušnje.
Poleg tega lahko trdimo, da se pri vseh dijakih poveča motivacija za učenje matematike,
ko se zavedo, da je njihovo znanje pomembno izven šole in pri drugih učnih predmetih.

Matematična pismenost je vseživljenjski proces. Toda pri raziskovanju matematične pi-
smenosti 15-letnikov moramo upoštevati pomembne značilnosti; to pomeni, da moramo
opredeliti vsebino, jezik in kontekste, ki ustrezajo njihovi starosti. V izhodiščih razlikuje-
mo med širšimi vsebinskimi kategorijami, ki so pomembne za matematično pismenost lju-
di na splošno, in specifičnimi vsebinskimi poudarki, ki so primerni za 15-letne dijake. Ma-
tematična pismenost ni lastnost, ki jo posameznik bodisi ima bodisi nima, temveč je ena
od lastnosti na kontinuumu, kjer so nekateri posamezniki bolj matematično pismeni kot
drugi.

Definicija matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 je naslednja: Matematična
pismenost je posameznikova zmožnost formuliranja pojavov v matematičnem jeziku, upo-
rabe in interpretiranja matematičnih rešitev v raznolikih kontekstih. Obsega matematič-
no razmišljanje in uporabo matematičnih konceptov, postopkov, dejstev in orodij, s kateri-
mi opisujemo, razlagamo in predvidevamo pojave. Posamezniku pomaga prepoznati vlogo
matematike v svetu in sprejemati dobro utemeljene presoje in odločitve, kakršne potrebujejo
ustvarjalni, dejavni in razmišljujoči državljani.

V nadaljevanju sledi razlaga nekaterih pojmov, s katerimi bomo izpostavili in razčle-
nili tiste vidike opredelitve, ki so še posebej pomembni.

PISA 2012: dijaki kot aktivni reševalci problemov

Besedišče v opredelitvi matematične pismenosti poudarja aktivno udeleženost v mate-
matiki in obsega matematično razmišljanje ter uporabo matematičnih konceptov, postop-
kov, dejstev in orodij pri opisovanju, razlaganju in predvidevanju pojavov. Zlasti glagoli
»formulirati«, »uporabiti« in »interpretirati« določajo tri kognitivne procese, s pomo-
čjo katerih so dijaki udeleženi kot aktivni reševalci problemov. Matematično formuliranje
pomeni prepoznavanje priložnosti in primernosti uporabe matematike – torej prepozna-
vanje, ali matematika omogoča razumevanje, obravnavo in rešitev danega problema ali iz-
ziva. To pomeni, da smo sposobni sprejeti predstavljeno situacijo in jo pretvoriti v obliko,
ki jo lahko obravnavamo z matematičnega vidika, z matematičnimi strukturami in prika-
zi, pri tem pa prepoznavamo spremenljivke in poenostavljamo domneve, s katerimi si po-
magamo pri spoprijemanju z izzivom oziroma pri rešitvi problema. Uporaba matematike
obsega uporabo matematičnega sklepanja in matematičnih konceptov, postopkov, dejstev

28
   23   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33