Page 24 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 24
Zasnova testa PISA (s tem izrazom tudi v nadaljevanju označujemo različne delov-
ne zvezeke z nalogami, ki so jih reševali dijaki) omogoča konstrukcijo enotne lestvice ma-
tematičnih dosežkov, kjer sta upoštevana tako zahtevnost naloge kot dijakove spretnosti
in znanje. Vsako vprašanje znotraj testa se uvršča na točno določeno točko na lestvici, ki
označuje njegovo zahtevnost, obenem pa je s točno določenim mestom na lestvici pove-
zan tudi uspeh dijaka, ki ga pri tem vprašanju predvidevamo glede na uspešnost dijaka pri
ostalih vprašanjih.
Zahtevnost naloge se tako določa na podlagi deleža dijakov, ki so nalogo pravilno re-
šili, dijakova uspešnost pri določenem vprašanju pa se določi na podlagi deleža vprašanj,
ki jih je dijak pravilno odgovoril. Enotna lestvica (glej spodaj; prirejeno po Turner, 2009)
tako prikazuje odnos med zahtevnostjo vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker le-
stvica zajema zahtevnost vsakega vprašanja, je na podlagi tega možno določiti tudi nivo
matematičnega znanja, ki ga vprašanje zahteva, in znanje, ki ga dijak ima.
Na podlagi uspešnosti dijaka na testu lahko tako predvidevamo, katera vprašanja bi
rešil uspešno. Dijak bi najverjetneje pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo na ali
pod ravnjo pismenosti, na katero se uvršča na lestvici. Nasprotno pa je manjša verjetnost,
da bi pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo nad to ravnjo. Višja kot je raven ma-
tematične pismenosti dijaka na lestvici v primerjavi s točko, na kateri se nahaja vprašanje,
večja je verjetnost, da bi nanj pravilno odgovoril in obratno.
Tabela 2: Opis ravni matematične pismenosti
6 Dijaki, ki se uvrščajo na 6. raven matematične pismenosti,
• znajo konceptualizirati, posploševati in uporabljati podatke na podlagi lastnih raziskovanj in
modeliranja zapletenih problemskih situacij.
• Povezujejo različne podatkovne vire in prikaze in jih spretno pretvarjajo iz enega v drugega. Na tem
nivoju so dijaki sposobni naprednega matematičnega mišljenja in sklepanja. Ti dijaki lahko upora-
bijo lastne uvide in razumevanje, hkrati pa obvladajo simbolne in formalne matematične operacije
in odnose, da bi razvili nove pristope in strategije pri reševanju novih situacij.
• Dijaki na tej ravni znajo formulirati in natančno posredovati svoja dejanja in refleksije glede svo-
jih odkritij, interpretacij, argumentov in oceniti, ali so ustrezni glede na tiste, ki so zastavljeni v pr-
votni situaciji.
5 Dijaki, ki se uvrščajo na 5. raven matematične pismenosti,
• znajo razvijati modele in delati z njimi v kompleksnih situacijah, prepoznavajo omejitve in po-
drobneje opredelijo domneve.
• Znajo izbirati, primerjati in evalvirati ustrezne strategije reševanja problema, s katerimi se lahko
lotijo kompleksnih problemov, ki so povezani s temi modeli. Dijaki na tem nivoju lahko delujejo
strateško in pri tem uporabljajo široko, dobro razvito mišljenje in spretnosti sklepanja, prilagajajo po-
vezane prikaze, simbolne in formalne opise in razumejo situacije.
• Znajo reflektirati lastna dejanja in formulirati in posredovati svoje interpretacije in sklepanje.
24
ne zvezeke z nalogami, ki so jih reševali dijaki) omogoča konstrukcijo enotne lestvice ma-
tematičnih dosežkov, kjer sta upoštevana tako zahtevnost naloge kot dijakove spretnosti
in znanje. Vsako vprašanje znotraj testa se uvršča na točno določeno točko na lestvici, ki
označuje njegovo zahtevnost, obenem pa je s točno določenim mestom na lestvici pove-
zan tudi uspeh dijaka, ki ga pri tem vprašanju predvidevamo glede na uspešnost dijaka pri
ostalih vprašanjih.
Zahtevnost naloge se tako določa na podlagi deleža dijakov, ki so nalogo pravilno re-
šili, dijakova uspešnost pri določenem vprašanju pa se določi na podlagi deleža vprašanj,
ki jih je dijak pravilno odgovoril. Enotna lestvica (glej spodaj; prirejeno po Turner, 2009)
tako prikazuje odnos med zahtevnostjo vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker le-
stvica zajema zahtevnost vsakega vprašanja, je na podlagi tega možno določiti tudi nivo
matematičnega znanja, ki ga vprašanje zahteva, in znanje, ki ga dijak ima.
Na podlagi uspešnosti dijaka na testu lahko tako predvidevamo, katera vprašanja bi
rešil uspešno. Dijak bi najverjetneje pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo na ali
pod ravnjo pismenosti, na katero se uvršča na lestvici. Nasprotno pa je manjša verjetnost,
da bi pravilno odgovoril na vprašanja, ki se nahajajo nad to ravnjo. Višja kot je raven ma-
tematične pismenosti dijaka na lestvici v primerjavi s točko, na kateri se nahaja vprašanje,
večja je verjetnost, da bi nanj pravilno odgovoril in obratno.
Tabela 2: Opis ravni matematične pismenosti
6 Dijaki, ki se uvrščajo na 6. raven matematične pismenosti,
• znajo konceptualizirati, posploševati in uporabljati podatke na podlagi lastnih raziskovanj in
modeliranja zapletenih problemskih situacij.
• Povezujejo različne podatkovne vire in prikaze in jih spretno pretvarjajo iz enega v drugega. Na tem
nivoju so dijaki sposobni naprednega matematičnega mišljenja in sklepanja. Ti dijaki lahko upora-
bijo lastne uvide in razumevanje, hkrati pa obvladajo simbolne in formalne matematične operacije
in odnose, da bi razvili nove pristope in strategije pri reševanju novih situacij.
• Dijaki na tej ravni znajo formulirati in natančno posredovati svoja dejanja in refleksije glede svo-
jih odkritij, interpretacij, argumentov in oceniti, ali so ustrezni glede na tiste, ki so zastavljeni v pr-
votni situaciji.
5 Dijaki, ki se uvrščajo na 5. raven matematične pismenosti,
• znajo razvijati modele in delati z njimi v kompleksnih situacijah, prepoznavajo omejitve in po-
drobneje opredelijo domneve.
• Znajo izbirati, primerjati in evalvirati ustrezne strategije reševanja problema, s katerimi se lahko
lotijo kompleksnih problemov, ki so povezani s temi modeli. Dijaki na tem nivoju lahko delujejo
strateško in pri tem uporabljajo široko, dobro razvito mišljenje in spretnosti sklepanja, prilagajajo po-
vezane prikaze, simbolne in formalne opise in razumejo situacije.
• Znajo reflektirati lastna dejanja in formulirati in posredovati svoje interpretacije in sklepanje.
24
