Page 19 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 19
Osnovno in ključno vlogo pa imajo pri celotni izvedbi seveda dijaki ter njihovi star-
ši, ki so v raziskavi pripravljeni sodelovati in brez katerih primerljivih rezultatov za Slove-
nijo ne bi bilo.
Znanje iz matematike, ki ga z raziskavo PISA 2012
ugotavljamo
Z raziskavo PISA ne ugotavljamo kurikularnih znanj, ampak skušamo ugotavljati,
kako dobro so mladi ob zaključku obveznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni druž-
bi. Osredotočamo se na ugotavljanje zmožnosti mladih, da uporabijo znanje v resničnem
življenju, in ne toliko na ugotavljanje znanj, ki si jih učenci pridobijo pri posameznih uč-
nih predmetih, in znanj, ki jih predpisuje šolski kurikulum. Poglavitni cilj je ugotoviti,
kako dobro zmorejo učenci tovrstno znanje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše nači-
ne, uporabiti v različnih življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah. Torej tudi v situa-
cijah, s katerimi se bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Med drugim so razlogi za to, da znanje, ki ga v raziskavi PISA ugotavljamo, ni in tudi
ne more biti vezano izključno na šolski kurikulum sodelujoče države, naslednji:
- čeprav je pridobivanje specifičnega znanja pri šolskem učenju pomembno, se
sama uporaba ter uporabna vrednost tovrstnega znanja skozi življenje spreminja.
Ko se na primer danes soočamo z različnimi problematikami družbe, je v nara-
voslovju specifično znanje, kot je poznavanje imen rastlin in živali, pogosto manj
pomembno kot razumevanje širših pojmov, kot so poraba energije, načini zaščite
okolja in človekovo zdravje. Pri branju postanejo pomembne spretnosti, kot sta in-
terpretacija pisnega gradiva ter uporaba prebrane vsebine. Pri matematiki pa se po-
membnejša kot to, da zna posameznik odgovoriti na značilna vprašanja iz učbe-
nika, pogosto izkaže zmožnost, da zna sklepati in razumeti odnose in odvisnost
pojavov;
- če bi se v mednarodnem okolju osredotočili izključno na kurikularno vsebino
posamezne države, bi s tem zanemarili kurikularne elemente drugih držav in tudi
elemente, ki so morda skupni vključenim državam;
- nekatere širše in splošnejše spretnosti, kot so komunikacija, prilagodljivost,
fleksibilnost in reševanje problemov ter uporaba informacijskih tehnologij, so nuj-
ne za razvoj učencev. Te spretnosti se razvijajo prek kurikulov pri več predmetih in
medkurikularno. Zajem podatkov o teh spretnostih zato zahteva široko, medku-
rikularno pozornost (OECD, 2006).
19
ši, ki so v raziskavi pripravljeni sodelovati in brez katerih primerljivih rezultatov za Slove-
nijo ne bi bilo.
Znanje iz matematike, ki ga z raziskavo PISA 2012
ugotavljamo
Z raziskavo PISA ne ugotavljamo kurikularnih znanj, ampak skušamo ugotavljati,
kako dobro so mladi ob zaključku obveznega šolanja pripravljeni na izzive v sodobni druž-
bi. Osredotočamo se na ugotavljanje zmožnosti mladih, da uporabijo znanje v resničnem
življenju, in ne toliko na ugotavljanje znanj, ki si jih učenci pridobijo pri posameznih uč-
nih predmetih, in znanj, ki jih predpisuje šolski kurikulum. Poglavitni cilj je ugotoviti,
kako dobro zmorejo učenci tovrstno znanje, ki so si ga pridobili skozi najrazličnejše nači-
ne, uporabiti v različnih življenjskih, problemsko zasnovanih situacijah. Torej tudi v situa-
cijah, s katerimi se bodo dejansko srečevali v poznejšem, vsakdanjem življenju.
Med drugim so razlogi za to, da znanje, ki ga v raziskavi PISA ugotavljamo, ni in tudi
ne more biti vezano izključno na šolski kurikulum sodelujoče države, naslednji:
- čeprav je pridobivanje specifičnega znanja pri šolskem učenju pomembno, se
sama uporaba ter uporabna vrednost tovrstnega znanja skozi življenje spreminja.
Ko se na primer danes soočamo z različnimi problematikami družbe, je v nara-
voslovju specifično znanje, kot je poznavanje imen rastlin in živali, pogosto manj
pomembno kot razumevanje širših pojmov, kot so poraba energije, načini zaščite
okolja in človekovo zdravje. Pri branju postanejo pomembne spretnosti, kot sta in-
terpretacija pisnega gradiva ter uporaba prebrane vsebine. Pri matematiki pa se po-
membnejša kot to, da zna posameznik odgovoriti na značilna vprašanja iz učbe-
nika, pogosto izkaže zmožnost, da zna sklepati in razumeti odnose in odvisnost
pojavov;
- če bi se v mednarodnem okolju osredotočili izključno na kurikularno vsebino
posamezne države, bi s tem zanemarili kurikularne elemente drugih držav in tudi
elemente, ki so morda skupni vključenim državam;
- nekatere širše in splošnejše spretnosti, kot so komunikacija, prilagodljivost,
fleksibilnost in reševanje problemov ter uporaba informacijskih tehnologij, so nuj-
ne za razvoj učencev. Te spretnosti se razvijajo prek kurikulov pri več predmetih in
medkurikularno. Zajem podatkov o teh spretnostih zato zahteva široko, medku-
rikularno pozornost (OECD, 2006).
19
