Page 22 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 22
ašanja zaprtega tipa. Ta vprašanja imajo ali pravilen ali nepravilen odgovor in pogo-
sto merijo manj zahtevne spretnosti. Druga vprašanja so od učencev zahtevala, da razvije-
jo in napišejo nekoliko daljši odgovor, kar omogoča merjenje širšega znanja in spretnosti.
Pri teh vprašanjih je razpon sprejemljivih odgovorov širši, vrednotenje oziroma kodiranje
pa je bolj zapleteno in lahko vsebuje tudi kode za delno pravilne odgovore (ur. Maša Re-
pež, 2008).
Dijakom je bilo omogočeno, da so pri reševanju nalog tipa »papir in svinčnik« upora-
bljali računala, tako kot sicer pri pouku v šoli. To predstavlja najbolj avtentično ugotavlja-
nje dijakovih dosežkov in najbolj informativno primerjavo dosežkov izobraževalnih siste-
mov. Leta 2012 so bile pri ugotavljanju matematične pismenosti v raziskavi PISA nekatere
naloge prvič zasnovane samo za reševanje v delovnih zvezkih in so dijaki s pomočjo raču-
nal zahtevane izračune najverjetneje opravili hitreje in laže.
Enako kot v preteklih ciklih tudi v raziskavi PISA 2012 posamezen dijak ni reševal
vseh nalog. Naloge s področja matematike, branja in naravoslovja so bile razdeljene v 13
sklopov (7 matematičnih, 3 naravoslovne in 3 bralne), vsak delovni zvezek pa je zajemal 4
sklope. Za vsak skop se je predvidelo 30 minut reševanja. V vsakem delovnem zvezku je bil
vsaj en sklop matematičnih nalog.
Naloge v raziskavi PISA 2012 so sestavljene iz uvodnega besedila (vezano besedilo, ta-
bela, graf ipd.), ki mu sledi določeno število vprašanj, povezanih z uvodnim besedilom.
Ta pristop dopušča bolj poglobljena vprašanja, kot če bi se vsako vprašanje navezovalo na
novo vsebino. Taka postavitev nalog učencem omogoča, da se poglobijo v gradivo, s kate-
rim nato lahko merimo različne vidike znanja in spretnosti (ur. Maša Repež, 2008).
Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskavo PISA, zajemajo široko paleto zah-
tevnosti, katere namen je približati se raznovrstnim sposobnostim in zmožnostim dijakov,
ki sodelujejo v raziskavi. Pri tem so vse glavne kategorije ugotavljanja matematične pisme-
nosti (vsebinski sklopi, procesni sklopi in kontekstualne kategorije) predstavljene v obliki
nalog različnih zahtevnostnih stopenj. Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskoval-
ni inštrumentarij, temeljijo na ujemanju z izhodiščnimi kategorijami in njihovimi merski-
mi značilnostmi.
Poleg tega je bila raven branja, ki je zahtevana, da bi dijaki lahko uspešno reševali na-
loge, dobro premišljena v času razvijanja in izbiranja nalog. Naloge so bile razvite tako, da
bi bilo besedilo čim bolj preprosto in neposredno. Prav tako so strokovnjaki pazili, da so
se v nalogah izognili tistim kontekstom, ki bi lahko povzročili pristranskost na kultur-
nem področju, zato so izbor preverili z nacionalnimi izvajalci raziskave. Tudi prevajanje
22
sto merijo manj zahtevne spretnosti. Druga vprašanja so od učencev zahtevala, da razvije-
jo in napišejo nekoliko daljši odgovor, kar omogoča merjenje širšega znanja in spretnosti.
Pri teh vprašanjih je razpon sprejemljivih odgovorov širši, vrednotenje oziroma kodiranje
pa je bolj zapleteno in lahko vsebuje tudi kode za delno pravilne odgovore (ur. Maša Re-
pež, 2008).
Dijakom je bilo omogočeno, da so pri reševanju nalog tipa »papir in svinčnik« upora-
bljali računala, tako kot sicer pri pouku v šoli. To predstavlja najbolj avtentično ugotavlja-
nje dijakovih dosežkov in najbolj informativno primerjavo dosežkov izobraževalnih siste-
mov. Leta 2012 so bile pri ugotavljanju matematične pismenosti v raziskavi PISA nekatere
naloge prvič zasnovane samo za reševanje v delovnih zvezkih in so dijaki s pomočjo raču-
nal zahtevane izračune najverjetneje opravili hitreje in laže.
Enako kot v preteklih ciklih tudi v raziskavi PISA 2012 posamezen dijak ni reševal
vseh nalog. Naloge s področja matematike, branja in naravoslovja so bile razdeljene v 13
sklopov (7 matematičnih, 3 naravoslovne in 3 bralne), vsak delovni zvezek pa je zajemal 4
sklope. Za vsak skop se je predvidelo 30 minut reševanja. V vsakem delovnem zvezku je bil
vsaj en sklop matematičnih nalog.
Naloge v raziskavi PISA 2012 so sestavljene iz uvodnega besedila (vezano besedilo, ta-
bela, graf ipd.), ki mu sledi določeno število vprašanj, povezanih z uvodnim besedilom.
Ta pristop dopušča bolj poglobljena vprašanja, kot če bi se vsako vprašanje navezovalo na
novo vsebino. Taka postavitev nalog učencem omogoča, da se poglobijo v gradivo, s kate-
rim nato lahko merimo različne vidike znanja in spretnosti (ur. Maša Repež, 2008).
Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskavo PISA, zajemajo široko paleto zah-
tevnosti, katere namen je približati se raznovrstnim sposobnostim in zmožnostim dijakov,
ki sodelujejo v raziskavi. Pri tem so vse glavne kategorije ugotavljanja matematične pisme-
nosti (vsebinski sklopi, procesni sklopi in kontekstualne kategorije) predstavljene v obliki
nalog različnih zahtevnostnih stopenj. Naloge, ki so bile izbrane in vključene v raziskoval-
ni inštrumentarij, temeljijo na ujemanju z izhodiščnimi kategorijami in njihovimi merski-
mi značilnostmi.
Poleg tega je bila raven branja, ki je zahtevana, da bi dijaki lahko uspešno reševali na-
loge, dobro premišljena v času razvijanja in izbiranja nalog. Naloge so bile razvite tako, da
bi bilo besedilo čim bolj preprosto in neposredno. Prav tako so strokovnjaki pazili, da so
se v nalogah izognili tistim kontekstom, ki bi lahko povzročili pristranskost na kultur-
nem področju, zato so izbor preverili z nacionalnimi izvajalci raziskave. Tudi prevajanje
22
