Page 52 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 52
z bančno kartico. V predraziskavi je na to vprašanje pravilno (odgovor D) odgovorilo
malo čez 90 % dijakov.
Družbeni kontekst
Za okolje, v katerem mladi ljudje živijo, so značilne nenehne spremembe, komple-
ksnost in medsebojna odvisnost. Globalizacija ustvarja nove oblike medsebojne odvisno-
sti, pri čemer so dejanja podvržena ekonomskim vplivom in imajo njihove posledice vpliv
ne samo na posameznika, temveč tudi na lokalno skupnost. Medtem ko se jedro finančne
pismenosti osredotoča na osebne finance, je v družbenem kontekstu jasno, da ne moremo
ločiti posameznikovega finančnega blagostanja od družbenega finančnega blagostanja.
Osebno finančno blagostanje vpliva na lokalno skupnost, narod in celo globalne aktivno-
sti, hkrati pa lokalna skupnost, narod in globalne aktivnosti vplivajo na posameznikovo fi-
nančno blagostanje. Finančna pismenost v tem kontekstu vključuje stvari, kot so informi-
ranje o potrošnikovih pravicah in dolžnostih, razumevanje smisla obdavčitve in finančnih
bremenitev lokalnih vlad, ozaveščenost o poslovnih interesih in upoštevanje vloge potro-
šnikove nakupne moči. Vključuje tudi finančne odločitve, kot je darovanje denarja nepro-
fitnim organizacijam in dobrodelnim ustanovam.
Drugi dejavniki finančne pismenosti
V okviru ugotavljanja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 so se strokovnjaki s
pomočjo dodatnih vprašanj ob koncu delovnih zvezkov odločili ugotavljati tudi štiri ne-
kognitivne dejavnike, ki so pomembni pri razumevanju stopnje finančne pismenosti, ki jo
dijak dosega. Le-ti se navezujejo na odnos do finančnih zadev ter vedenje v omenjenih si-
tuacijah in so naslednji: dostop do informacij in finančnega izobraževanja, dostop do denar-
ja in finančnih proizvodov, odnos do finančnih zadev in samozavest v omenjenih situacijah
ter vedenjski vzorci trošenja in varčevanja.
Dostop do informacij in finančnega izobraževanja
Dijakom je na voljo veliko virov finančnih informacij: prijatelji, starši in drugi družin-
ski člani, mediji ter finančne ustanove. Dobro je vedeti, kateri viri informacij se najbolj po-
gosto uporabljajo, in ugotoviti, ali so višje stopnje finančne pismenosti povezane z dosto-
pnostjo določenih virov informacij. Tudi oblikovalci politike lahko uporabijo te podatke,
da ugotovijo, kako dobro ljudje sprejemajo informacije o finančnih temah in na katero po-
dročje naj usmerijo nove intervencije.
Izobraževanje in usposabljanje, ki so ga deležni dijaki, je znotraj držav in med država-
mi različno. Informacije o obsegu povezanosti med stopnjo finančne pismenosti in finanč-
52
malo čez 90 % dijakov.
Družbeni kontekst
Za okolje, v katerem mladi ljudje živijo, so značilne nenehne spremembe, komple-
ksnost in medsebojna odvisnost. Globalizacija ustvarja nove oblike medsebojne odvisno-
sti, pri čemer so dejanja podvržena ekonomskim vplivom in imajo njihove posledice vpliv
ne samo na posameznika, temveč tudi na lokalno skupnost. Medtem ko se jedro finančne
pismenosti osredotoča na osebne finance, je v družbenem kontekstu jasno, da ne moremo
ločiti posameznikovega finančnega blagostanja od družbenega finančnega blagostanja.
Osebno finančno blagostanje vpliva na lokalno skupnost, narod in celo globalne aktivno-
sti, hkrati pa lokalna skupnost, narod in globalne aktivnosti vplivajo na posameznikovo fi-
nančno blagostanje. Finančna pismenost v tem kontekstu vključuje stvari, kot so informi-
ranje o potrošnikovih pravicah in dolžnostih, razumevanje smisla obdavčitve in finančnih
bremenitev lokalnih vlad, ozaveščenost o poslovnih interesih in upoštevanje vloge potro-
šnikove nakupne moči. Vključuje tudi finančne odločitve, kot je darovanje denarja nepro-
fitnim organizacijam in dobrodelnim ustanovam.
Drugi dejavniki finančne pismenosti
V okviru ugotavljanja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 so se strokovnjaki s
pomočjo dodatnih vprašanj ob koncu delovnih zvezkov odločili ugotavljati tudi štiri ne-
kognitivne dejavnike, ki so pomembni pri razumevanju stopnje finančne pismenosti, ki jo
dijak dosega. Le-ti se navezujejo na odnos do finančnih zadev ter vedenje v omenjenih si-
tuacijah in so naslednji: dostop do informacij in finančnega izobraževanja, dostop do denar-
ja in finančnih proizvodov, odnos do finančnih zadev in samozavest v omenjenih situacijah
ter vedenjski vzorci trošenja in varčevanja.
Dostop do informacij in finančnega izobraževanja
Dijakom je na voljo veliko virov finančnih informacij: prijatelji, starši in drugi družin-
ski člani, mediji ter finančne ustanove. Dobro je vedeti, kateri viri informacij se najbolj po-
gosto uporabljajo, in ugotoviti, ali so višje stopnje finančne pismenosti povezane z dosto-
pnostjo določenih virov informacij. Tudi oblikovalci politike lahko uporabijo te podatke,
da ugotovijo, kako dobro ljudje sprejemajo informacije o finančnih temah in na katero po-
dročje naj usmerijo nove intervencije.
Izobraževanje in usposabljanje, ki so ga deležni dijaki, je znotraj držav in med država-
mi različno. Informacije o obsegu povezanosti med stopnjo finančne pismenosti in finanč-
52
