Page 56 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 56
a (nenumerična) presoja o tem, da na posameznikovo finančno blagostanje lahko vpliva
tudi naključje, in zavedanje, da so finančni proizvodi povezani med seboj, ter dejanja, ki
nas lahko zaščitijo pred izgubo. Slika 3 predstavlja odnos med vsebino matematične in fi-
nančne pismenosti v raziskavi PISA 2012.
Slika 3: Odnos med vsebino finančne in matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012
Nekaj nalog je tudi v preseku obeh krogov. Pri ocenjevanju finančne pismenosti pri-
čakujemo od dijakov osnovno aritmetiko, in sicer štiri operacije (seštevanje, odštevanje,
množenje in deljenje) s celimi števili, decimalnimi števili in odstotki. Taka aritmetika
se pojavlja kot neločljivi del konteksta finančne pismenosti in omogoča uporabo in pri-
kaz finančnega znanja s področja finančne pismenosti, naloge pa ne zahtevajo poznavanja
finančnih formul (kar zahteva znanje algebre). Potreba po računanju je pri ocenjevanju
zanemarljiva; naloge so sestavljene tako, da se izognemo potrebi po daljšem ali ponavljajo-
čem se računanju. Dijaki smejo uporabljati tudi žepne kalkulatorje, a uspešnost pri reše-
vanju nalog ni odvisna od uporabe le-teh.
56
tudi naključje, in zavedanje, da so finančni proizvodi povezani med seboj, ter dejanja, ki
nas lahko zaščitijo pred izgubo. Slika 3 predstavlja odnos med vsebino matematične in fi-
nančne pismenosti v raziskavi PISA 2012.
Slika 3: Odnos med vsebino finančne in matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012
Nekaj nalog je tudi v preseku obeh krogov. Pri ocenjevanju finančne pismenosti pri-
čakujemo od dijakov osnovno aritmetiko, in sicer štiri operacije (seštevanje, odštevanje,
množenje in deljenje) s celimi števili, decimalnimi števili in odstotki. Taka aritmetika
se pojavlja kot neločljivi del konteksta finančne pismenosti in omogoča uporabo in pri-
kaz finančnega znanja s področja finančne pismenosti, naloge pa ne zahtevajo poznavanja
finančnih formul (kar zahteva znanje algebre). Potreba po računanju je pri ocenjevanju
zanemarljiva; naloge so sestavljene tako, da se izognemo potrebi po daljšem ali ponavljajo-
čem se računanju. Dijaki smejo uporabljati tudi žepne kalkulatorje, a uspešnost pri reše-
vanju nalog ni odvisna od uporabe le-teh.
56
