Page 53 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 53
izobraževanjem v šolah in zunaj njih so še posebno uporabne pri oblikovanju progra-
mov za izboljšanje finančne pismenosti.
Dostop do denarja in finančnih proizvodov
Pričakujemo lahko, da se tisti dijaki, ki imajo več osebnih izkušenj s finančnimi zade-
vami, bolje odrežejo pri kognitivnem ocenjevanju finančne pismenosti. Verjetneje je, da ti-
sti dijaki, ki redno sprejemajo odločitve o upravljanju svojega denarja, vedo več o finanč-
nih zadevah kot dijaki, ki ne sprejemajo teh odločitev, čeprav dijakov o teh zadevah nikoli
nihče ni formalno izobraževal. Te izkušnje lahko izvirajo iz plačanega dela, uporabe fi-
nančnih proizvodov, kot so kreditne in debetne kartice, ali pa iz poslovanja z bančnim sis-
temom. Ključno vprašanje za oblikovanje politike na tem področju je: »Koliko vsakdanje
izkušnje iz sveta financ vplivajo na finančno pismenost mladih ljudi?«
Odnos do finančnih zadev in samozavest v omenjenih situacijah
Odnos do finančnih zadev je pomemben del finančne pismenosti. Še več, osebne pre-
ference pomembno določajo finančno vedenje in lahko vzajemno delujejo s finančno pi-
smenostjo. Predpostavlja se, da bodo raziskave s področja vedenjske psihologije pokazale
zanimive rezultate glede finančne pismenosti in posredovale boljše podatke oblikovalcem
politike, ki poskušajo izboljšati učinkovitost programov. Predpostavlja se, da finančno ve-
denje v veliki meri določajo naslednji dejavniki:
• sprejemanje tveganja – pripravljenost sprejeti možnost izgube, da dosežeš ve-
čjo korist (Barsky et al., 1997; Holt in Laury, 2002);
• časovna občutljivost – pripravljenost, da zamenjaš takojšnjo zadovoljitev za
poznejšo večjo korist (Barsky et al., 1997; Holt in Laury, 2002);
• lokus nadzora – prepričanje, da ima posameznik nadzor nad zadevami, ki se
ga tičejo (Rotter, 1966);
• fatalizem – prepričanje, da se bodo slabe stvari verjetneje zgodile posamezni-
ku kot pa drugim; in
• splošna samozavest pri finančnih zadevah – prepričanje, da ima posameznik
dovolj znanja in razumevanja, da uspešno izvrši finančne transakcije.
Vedenjski vzorci trošenja in varčevanja
Medtem ko s pomočjo nalog v kognitivnem delu ugotavljamo sposobnost dijakov, da
sprejmejo določeno odločitev o porabi denarja ali varčevanju, je pomembno tudi to, da
imamo vsaj nekaj podatkov o tem, kakšno je njihovo vedenje, torej o tem, kako dijaki var-
53
mov za izboljšanje finančne pismenosti.
Dostop do denarja in finančnih proizvodov
Pričakujemo lahko, da se tisti dijaki, ki imajo več osebnih izkušenj s finančnimi zade-
vami, bolje odrežejo pri kognitivnem ocenjevanju finančne pismenosti. Verjetneje je, da ti-
sti dijaki, ki redno sprejemajo odločitve o upravljanju svojega denarja, vedo več o finanč-
nih zadevah kot dijaki, ki ne sprejemajo teh odločitev, čeprav dijakov o teh zadevah nikoli
nihče ni formalno izobraževal. Te izkušnje lahko izvirajo iz plačanega dela, uporabe fi-
nančnih proizvodov, kot so kreditne in debetne kartice, ali pa iz poslovanja z bančnim sis-
temom. Ključno vprašanje za oblikovanje politike na tem področju je: »Koliko vsakdanje
izkušnje iz sveta financ vplivajo na finančno pismenost mladih ljudi?«
Odnos do finančnih zadev in samozavest v omenjenih situacijah
Odnos do finančnih zadev je pomemben del finančne pismenosti. Še več, osebne pre-
ference pomembno določajo finančno vedenje in lahko vzajemno delujejo s finančno pi-
smenostjo. Predpostavlja se, da bodo raziskave s področja vedenjske psihologije pokazale
zanimive rezultate glede finančne pismenosti in posredovale boljše podatke oblikovalcem
politike, ki poskušajo izboljšati učinkovitost programov. Predpostavlja se, da finančno ve-
denje v veliki meri določajo naslednji dejavniki:
• sprejemanje tveganja – pripravljenost sprejeti možnost izgube, da dosežeš ve-
čjo korist (Barsky et al., 1997; Holt in Laury, 2002);
• časovna občutljivost – pripravljenost, da zamenjaš takojšnjo zadovoljitev za
poznejšo večjo korist (Barsky et al., 1997; Holt in Laury, 2002);
• lokus nadzora – prepričanje, da ima posameznik nadzor nad zadevami, ki se
ga tičejo (Rotter, 1966);
• fatalizem – prepričanje, da se bodo slabe stvari verjetneje zgodile posamezni-
ku kot pa drugim; in
• splošna samozavest pri finančnih zadevah – prepričanje, da ima posameznik
dovolj znanja in razumevanja, da uspešno izvrši finančne transakcije.
Vedenjski vzorci trošenja in varčevanja
Medtem ko s pomočjo nalog v kognitivnem delu ugotavljamo sposobnost dijakov, da
sprejmejo določeno odločitev o porabi denarja ali varčevanju, je pomembno tudi to, da
imamo vsaj nekaj podatkov o tem, kakšno je njihovo vedenje, torej o tem, kako dijaki var-
53
