Page 28 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 28
. Ker je ugotavljanje finančne pismenosti dodatna nacionalna opcija, je bil v vsakem sre-
dnješolskem programu za te potrebe izbran podvzorec 4–8 dijakov (od skupno 31 ali 37),
ki so izpolnjevali omenjene delovne zvezke. Torej, naloge iz finančne pismenosti niso bile
vključene v vse delovne zvezke raziskave PISA, ampak le v nekatere, ki jih je izpolnjevalo
le določeno število dijakov.
Reševanje nalog je na šolah potekalo 3 ure in 20 minut, in sicer po sledečem urniku:
Naloge finančne pismenosti so organizirane podobno kot pri ostalih glavnih podro-
čjih raziskave. Sestavlja jih uvodno besedilo, ki se osredotoča na finančne zadeve in je lah-
ko v različnih oblikah, na primer v obliki besedila, diagramov, tabel, grafov in ilustracij,
temu pa sledijo vprašanja zaprtega ali odprtega tipa. Torej, pri nekaterih vprašanjih mora-
jo dijaki sami napisati odgovore, pri nekaterih pa izbirajo med danimi možnostmi. Nalo-
ge, pri katerih morajo dijaki sami napisati odgovor, imajo lahko odgovor v obliki ene same
besede ali številke, lahko pa je tudi daljši – nekaj stavkov ali izračun. Tak tip nalog, ki zah-
teva daljši odgovor, je najprimernejši za zbiranje podatkov o sposobnosti dijakov, saj le-ti
razložijo svoje odločitve ali prikažejo postopek analize. Pri nalogah, ki zahtevajo od dija-
kov, da izberejo en ali več mogočih odgovorov iz nabora možnosti, so najpogosteje na voljo
štiri možnosti. Drug tip take naloge je naloga, pri kateri dijaki odgovarjajo na vrsto vpra-
šanj tipa »Da/Ne«. Take naloge, pri katerih dijaki izbirajo odgovore, so navadno najbolj
primerne za ocenjevanje nalog, ki so povezane z ugotavljanjem in prepoznavanjem podat-
kov, so pa tudi uporabne za merjenje učenčevega razumevanja kompleksnejših vsebin in
pojmov, ki bi jih sami morda težko ubesedili.
Naloge pokrivajo velik razpon zahtevnosti. Na ta način je možno ugotoviti in opisati
šibke in močne točke populacije.
Tudi pri finančni pismenosti uvrščamo dosežke dijakov na posameznih nalogah na
t. i. lestvico finančne pismenosti (OECD, 2013), in sicer na 4 ravni (glej tabelo 2 spodaj).
Zasnova testa PISA omogoča konstrukcijo enotne lestvice dosežkov, kjer so upoštevani
tako zahtevnost naloge kot dijakove spretnosti in znanje. Vsako vprašanje testa se uvršča
na točno določeno točko na lestvici, ki označuje njegovo zahtevnost, obenem pa je s točno
določenim mestom na lestvici povezan tudi uspeh dijaka, ki ga pri tem vprašanju glede na
njegovo uspešnost pri ostalih vprašanjih predvidevamo.
Zahtevnost naloge se tako določa na podlagi deleža dijakov, ki so nalogo pravilno re-
šili, dijakova uspešnost pri določenem vprašanju pa se določi na podlagi deleža vprašanj,
ki jih je dijak pravilno odgovoril. Enotna lestvica tako prikazuje odnos med zahtevnostjo
vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker lestvica zajema zahtevnost vsakega vprašanja,
28
dnješolskem programu za te potrebe izbran podvzorec 4–8 dijakov (od skupno 31 ali 37),
ki so izpolnjevali omenjene delovne zvezke. Torej, naloge iz finančne pismenosti niso bile
vključene v vse delovne zvezke raziskave PISA, ampak le v nekatere, ki jih je izpolnjevalo
le določeno število dijakov.
Reševanje nalog je na šolah potekalo 3 ure in 20 minut, in sicer po sledečem urniku:
Naloge finančne pismenosti so organizirane podobno kot pri ostalih glavnih podro-
čjih raziskave. Sestavlja jih uvodno besedilo, ki se osredotoča na finančne zadeve in je lah-
ko v različnih oblikah, na primer v obliki besedila, diagramov, tabel, grafov in ilustracij,
temu pa sledijo vprašanja zaprtega ali odprtega tipa. Torej, pri nekaterih vprašanjih mora-
jo dijaki sami napisati odgovore, pri nekaterih pa izbirajo med danimi možnostmi. Nalo-
ge, pri katerih morajo dijaki sami napisati odgovor, imajo lahko odgovor v obliki ene same
besede ali številke, lahko pa je tudi daljši – nekaj stavkov ali izračun. Tak tip nalog, ki zah-
teva daljši odgovor, je najprimernejši za zbiranje podatkov o sposobnosti dijakov, saj le-ti
razložijo svoje odločitve ali prikažejo postopek analize. Pri nalogah, ki zahtevajo od dija-
kov, da izberejo en ali več mogočih odgovorov iz nabora možnosti, so najpogosteje na voljo
štiri možnosti. Drug tip take naloge je naloga, pri kateri dijaki odgovarjajo na vrsto vpra-
šanj tipa »Da/Ne«. Take naloge, pri katerih dijaki izbirajo odgovore, so navadno najbolj
primerne za ocenjevanje nalog, ki so povezane z ugotavljanjem in prepoznavanjem podat-
kov, so pa tudi uporabne za merjenje učenčevega razumevanja kompleksnejših vsebin in
pojmov, ki bi jih sami morda težko ubesedili.
Naloge pokrivajo velik razpon zahtevnosti. Na ta način je možno ugotoviti in opisati
šibke in močne točke populacije.
Tudi pri finančni pismenosti uvrščamo dosežke dijakov na posameznih nalogah na
t. i. lestvico finančne pismenosti (OECD, 2013), in sicer na 4 ravni (glej tabelo 2 spodaj).
Zasnova testa PISA omogoča konstrukcijo enotne lestvice dosežkov, kjer so upoštevani
tako zahtevnost naloge kot dijakove spretnosti in znanje. Vsako vprašanje testa se uvršča
na točno določeno točko na lestvici, ki označuje njegovo zahtevnost, obenem pa je s točno
določenim mestom na lestvici povezan tudi uspeh dijaka, ki ga pri tem vprašanju glede na
njegovo uspešnost pri ostalih vprašanjih predvidevamo.
Zahtevnost naloge se tako določa na podlagi deleža dijakov, ki so nalogo pravilno re-
šili, dijakova uspešnost pri določenem vprašanju pa se določi na podlagi deleža vprašanj,
ki jih je dijak pravilno odgovoril. Enotna lestvica tako prikazuje odnos med zahtevnostjo
vprašanj in uspešnostjo reševalca le-teh. Ker lestvica zajema zahtevnost vsakega vprašanja,
28
