Page 23 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 23
gova mreža opredelila finančnoizobraževalne programe v šolah in mednarodno mer-
jenje finančne pismenosti kot prednostne naloge ter ustanovila posebne podskupine stro-
kovnjakov, da bi začeli poglobljeno zbirati podatke in razvijati programe.
Finančno izobraževanje za mladostnike v šolah
Finančno izobraževanje mladostnikov v šolah ali drugje ni nekaj novega. Kot smo
že omenili, je finančna pismenost vedno bolj nujna življenjska veščina in že Priporočilo
OECD iz leta 2005 priporoča, naj se »finančno izobraževanje začne v šoli. Ljudje bi se
morali izobraziti o finančnih problemih tako zgodaj, kolikor je mogoče« (OECD, 2005b).
Obstajata dva glavna razloga za to priporočilo: pomen osredotočanja na mladostnike in
učinkovitost zagotavljanja finančne izobrazbe v šolah.
Mlajšim generacijam se ne bo treba spopasti le z vedno bolj kompleksnimi finančnimi
proizvodi, storitvami in trgi, temveč bodo najverjetneje v odrasli dobi morale prevzemati
več finančnih tveganj kot njihovi starši. Še posebno bodo morali odgovorneje načrtovati
prihranke za upokojitev, investicije in pokritje stroškov za zdravstveno oskrbo; ubadati pa
se bodo morali z bolj kompleksnimi in raznolikimi finančnimi proizvodi.
Zaradi sprememb na trgu delovne sile in sprememb pokojninskega sistema se današnje
generacije verjetno ne bodo mogle učiti od preteklih. Morale se bodo zanašati na lastno
znanje ali pa bodo zaradi zapletenosti novih sistemov morale uporabiti poklicne finančne
svetovalce. Premalo finančnega izobraževanja v mladih letih in premalo zavedanja o kori-
stih stalnega finančnega izobraževanja vodi k manjšemu finančnemu znanju na delovnem
mestu in v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za po-
stavitev temeljev finančne pismenosti.
Poleg priprave mladih ljudi na odraslo življenje lahko finančno izobraževanje v šolah
zajema tudi finančne teme, ki se neposredno tičejo mladih ljudi. Veliko otrok je od zgo-
dnjega otroštva potrošnikov finančnih storitev. Ni neobičajno, da imajo spletne račune ali
da uporabljajo mobilne telefone (z različnimi možnostmi plačevanja), še preden postane-
jo najstniki, in jasno je, da bi jim pri uporabi teh proizvodov koristile veščine finančne pi-
smenosti. Preden zaključijo šolanje, se morajo že odločati o vprašanjih, kot so avtomobil-
sko zavarovanje, varčevalni proizvodi in bančni limiti.
V mnogih državah se med 15. in 18. letom mladi ljudje (in njihovi starši) soočijo z eno
najpomembnejših finančnih odločitev – ali naj investirajo v univerzitetno ali višjo izo-
brazbo. Razkorak med plačami univerzitetno izobraženih in neizobraženih delavcev se je
v mnogih gospodarstvih povečal. Hkrati pa so se povečali stroški izobraževanja, ki jih no-
sijo študentje in njihovi starši. Podatki, objavljeni marca 2010 v Veliki Britaniji, kažejo, da
23
jenje finančne pismenosti kot prednostne naloge ter ustanovila posebne podskupine stro-
kovnjakov, da bi začeli poglobljeno zbirati podatke in razvijati programe.
Finančno izobraževanje za mladostnike v šolah
Finančno izobraževanje mladostnikov v šolah ali drugje ni nekaj novega. Kot smo
že omenili, je finančna pismenost vedno bolj nujna življenjska veščina in že Priporočilo
OECD iz leta 2005 priporoča, naj se »finančno izobraževanje začne v šoli. Ljudje bi se
morali izobraziti o finančnih problemih tako zgodaj, kolikor je mogoče« (OECD, 2005b).
Obstajata dva glavna razloga za to priporočilo: pomen osredotočanja na mladostnike in
učinkovitost zagotavljanja finančne izobrazbe v šolah.
Mlajšim generacijam se ne bo treba spopasti le z vedno bolj kompleksnimi finančnimi
proizvodi, storitvami in trgi, temveč bodo najverjetneje v odrasli dobi morale prevzemati
več finančnih tveganj kot njihovi starši. Še posebno bodo morali odgovorneje načrtovati
prihranke za upokojitev, investicije in pokritje stroškov za zdravstveno oskrbo; ubadati pa
se bodo morali z bolj kompleksnimi in raznolikimi finančnimi proizvodi.
Zaradi sprememb na trgu delovne sile in sprememb pokojninskega sistema se današnje
generacije verjetno ne bodo mogle učiti od preteklih. Morale se bodo zanašati na lastno
znanje ali pa bodo zaradi zapletenosti novih sistemov morale uporabiti poklicne finančne
svetovalce. Premalo finančnega izobraževanja v mladih letih in premalo zavedanja o kori-
stih stalnega finančnega izobraževanja vodi k manjšemu finančnemu znanju na delovnem
mestu in v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za po-
stavitev temeljev finančne pismenosti.
Poleg priprave mladih ljudi na odraslo življenje lahko finančno izobraževanje v šolah
zajema tudi finančne teme, ki se neposredno tičejo mladih ljudi. Veliko otrok je od zgo-
dnjega otroštva potrošnikov finančnih storitev. Ni neobičajno, da imajo spletne račune ali
da uporabljajo mobilne telefone (z različnimi možnostmi plačevanja), še preden postane-
jo najstniki, in jasno je, da bi jim pri uporabi teh proizvodov koristile veščine finančne pi-
smenosti. Preden zaključijo šolanje, se morajo že odločati o vprašanjih, kot so avtomobil-
sko zavarovanje, varčevalni proizvodi in bančni limiti.
V mnogih državah se med 15. in 18. letom mladi ljudje (in njihovi starši) soočijo z eno
najpomembnejših finančnih odločitev – ali naj investirajo v univerzitetno ali višjo izo-
brazbo. Razkorak med plačami univerzitetno izobraženih in neizobraženih delavcev se je
v mnogih gospodarstvih povečal. Hkrati pa so se povečali stroški izobraževanja, ki jih no-
sijo študentje in njihovi starši. Podatki, objavljeni marca 2010 v Veliki Britaniji, kažejo, da
23
