Page 46 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 46
Bralna zavzetost
Razvoj bralne pismenosti ni povezan samo s spretnostmi in z znanjem. Zajema tudi
motivacijo, odnos in vedênje. Sodobne raziskave kažejo, da so ti elementi ključni za uspe-
šnost pri branju (glej Guthrie in Wigfield, 2000; McKenna et al., 1995). Empirične raz-
iskave so pokazale, da je tako pri odraslih kot pri dijakih prisotna povezava med bralni-
mi navadami in bralno uspešnostjo (Campbell et al., 1997; Guthrie in Wigfield, 2000;
OECD in STATCAN, 2000).
Rezultati cikla raziskave PISA 2000 so pokazali, da je bila v vseh sodelujočih državah
stopnja bralne zavzetosti dijakov nedvoumno in pomembno povezana z njihovim bral-
nim dosežkom. V resnici je bila povprečna povezanost med zavzetostjo za branje in dosež-
ki najmočnejša od vseh; presegala je celo povprečno povezanost med bralno pismenostjo
in socialno-ekonomskim statusom (OECD, 2002). Te in druge ugotovitve skupaj kažejo,
da ima lahko bralna zavzetost pomembno vlogo pri zmanjševanju določenih razlik v do-
sežkih med različnimi podskupinami v vsaki izmed sodelujočih držav.
Koncept zavzetosti temelji na teoriji samodoločenosti (Ryan in Deci, 2000), po kate-
ri so posamezniki najbolj razviti takrat, ko so samodoločujoči. V tem stanju namreč po-
sedujejo vrednote in cilje, usklajene z njihovo kulturo, hkrati pa so še vedno kompeten-
tni in samozavestni pri odločanju glede lastnih dejanj. Samodoločujoči bralec je notranje
motiviran, torej bere zaradi branja samega. Pri branju ga vodijo raznovrstni interesi in ci-
lji, opredeljuje se o priljubljenih temah oziroma avtorjih. Samodoločujoči bralec ima z bra-
njem povezane vrednote, prepričanja in cilje, ki mu omogočajo, da se posveča učnim, za-
poslitvenim, osebnim in socialnim ciljem ter aktivnostim.
Opredelitev in merjenje individualne bralne zavzetosti v raziskavi PISA
Individualna bralna zavzetost je v raziskavi 2009 opredeljena takole:
»Individualna bralna zavzetost se nanaša na motivacijske dejavnike in vedenjske zna-
čilnosti branja dijakov.«
Empirična literatura o individualni bralni zavzetosti med prevladujočimi konstruk-
ti navaja interes za branje, zaznavo avtonomije pri branju in socialno interakcijo. Med ve-
denjske značilnosti spadata obseg in raznovrstnost bralnih aktivnosti.
V vseh preteklih ciklih raziskave PISA se je pokazalo, da imajo zavzeti bralci dobro iz-
oblikovane interese in priljubljene teme oziroma tipe bralnega gradiva (interes); pomemb-
no jim je, da sami nadzirajo svoje branje in se samoiniciativno odločajo o bralnih aktivno-
stih (avtonomija); s pomočjo socialnega okolja širijo svoje kompetence in delijo znanje ter
izkušnje z drugimi (socialni vidik); berejo pogosto in posegajo po raznovrstnih besedilih
46
Razvoj bralne pismenosti ni povezan samo s spretnostmi in z znanjem. Zajema tudi
motivacijo, odnos in vedênje. Sodobne raziskave kažejo, da so ti elementi ključni za uspe-
šnost pri branju (glej Guthrie in Wigfield, 2000; McKenna et al., 1995). Empirične raz-
iskave so pokazale, da je tako pri odraslih kot pri dijakih prisotna povezava med bralni-
mi navadami in bralno uspešnostjo (Campbell et al., 1997; Guthrie in Wigfield, 2000;
OECD in STATCAN, 2000).
Rezultati cikla raziskave PISA 2000 so pokazali, da je bila v vseh sodelujočih državah
stopnja bralne zavzetosti dijakov nedvoumno in pomembno povezana z njihovim bral-
nim dosežkom. V resnici je bila povprečna povezanost med zavzetostjo za branje in dosež-
ki najmočnejša od vseh; presegala je celo povprečno povezanost med bralno pismenostjo
in socialno-ekonomskim statusom (OECD, 2002). Te in druge ugotovitve skupaj kažejo,
da ima lahko bralna zavzetost pomembno vlogo pri zmanjševanju določenih razlik v do-
sežkih med različnimi podskupinami v vsaki izmed sodelujočih držav.
Koncept zavzetosti temelji na teoriji samodoločenosti (Ryan in Deci, 2000), po kate-
ri so posamezniki najbolj razviti takrat, ko so samodoločujoči. V tem stanju namreč po-
sedujejo vrednote in cilje, usklajene z njihovo kulturo, hkrati pa so še vedno kompeten-
tni in samozavestni pri odločanju glede lastnih dejanj. Samodoločujoči bralec je notranje
motiviran, torej bere zaradi branja samega. Pri branju ga vodijo raznovrstni interesi in ci-
lji, opredeljuje se o priljubljenih temah oziroma avtorjih. Samodoločujoči bralec ima z bra-
njem povezane vrednote, prepričanja in cilje, ki mu omogočajo, da se posveča učnim, za-
poslitvenim, osebnim in socialnim ciljem ter aktivnostim.
Opredelitev in merjenje individualne bralne zavzetosti v raziskavi PISA
Individualna bralna zavzetost je v raziskavi 2009 opredeljena takole:
»Individualna bralna zavzetost se nanaša na motivacijske dejavnike in vedenjske zna-
čilnosti branja dijakov.«
Empirična literatura o individualni bralni zavzetosti med prevladujočimi konstruk-
ti navaja interes za branje, zaznavo avtonomije pri branju in socialno interakcijo. Med ve-
denjske značilnosti spadata obseg in raznovrstnost bralnih aktivnosti.
V vseh preteklih ciklih raziskave PISA se je pokazalo, da imajo zavzeti bralci dobro iz-
oblikovane interese in priljubljene teme oziroma tipe bralnega gradiva (interes); pomemb-
no jim je, da sami nadzirajo svoje branje in se samoiniciativno odločajo o bralnih aktivno-
stih (avtonomija); s pomočjo socialnega okolja širijo svoje kompetence in delijo znanje ter
izkušnje z drugimi (socialni vidik); berejo pogosto in posegajo po raznovrstnih besedilih
46
