Page 50 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 50
essley et al., 2006; Pressley et al., 1989; Rosenshine in Meister, 1994; Rosenshineet et
al., 1996). V okviru raziskav PISA 2009 in 2012 lahko zbiranje informacij o vidikih me-
takognicije, za katere se je pokazalo, da so povezani z bralno uspešnostjo, prinese infor-
macije, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati bralno pismenost, kar je tudi eden od ciljev
raziskave PISA – namreč, da državam ponudi strategije za izboljšanje učnih dosežkov nji-
hovih dijakov.
Opredelitev metakognicije pri branju
Metakognicija pri branju se nanaša na zavedanje raznovrstnih ustreznih strategij in na
njihovo uporabo pri ciljno orientiranemu predelovanju besedil. Učenje na podlagi besedil
od bralca zahteva, da pri branju zavzame aktivno vlogo tako, da vleče sklepe, zapolnjuje
vrzeli, ustvarja širše vsebinske povezave (konceptualizacije obsežne strukture nekega bese-
dila) in povezuje prebrano s svojim predznanjem. Izvajanje tovrstnih strateških aktivnosti
nakazuje, da se bralec zaveda strukture besedila in tega, kako ta struktura lajša razumeva-
nje. Pomembno je, da dijak strateško uporablja tako znanje o jeziku in besedilih kot znanje
o neki temi, tako da: prepozna relevantne informacije; selektivno obnovi informacije iz
prejšnjih delov besedila; prikliče oziroma obnovi informacije iz dolgoročnega spomina; ali
izpelje vse tri naštete postopke (Baker in Brown, 1984; Borkowski in Turner, 1990; Körkel
in Schneider, 1992). Sem spada tudi razumevanje različnih zahtev, povezanih z različnimi
vrstami nalog, in tega, kako to razumevanje uporabiti. V celoti gledano lahko kognitiv-
no in metakognitivno znanje, povezano z uporabo kognitivnih strategij s poudarkom na
bralnih strategijah, opredelimo kot miselne ali vedenjske aktivnosti, ki učencu pomagajo,
da doseže kognitivne cilje. Te strategije večinoma zahtevajo trud, so potencialno zavestne
in mogoče jih je nadzirati (Flavell et al., 1993). Bralca lahko na primer naučimo, da si med
branjem zastavlja vprašanja o besedilu. Gre za vprašanja tipa kaj, kje, kdaj, kako in zakaj. Z
zastavljanjem takih vprašanj in s poskušanjem, da bi nanje odgovoril, bralec aktivneje pre-
deluje besedilo. Druge strategije, uporabne pri različnih namenih branja, so razne oblike
podčrtavanja in povzemanja pomembnih informacij iz besedila (prepoznavanje glavnih
idej); pogosto preverjanje razumevanja in samopreverjanje ter cela vrsta pristopov k teža-
vam pri delu z besedilom (razjasnjevanje).
Ugotavljanje metakognicije pri branju v raziskavi PISA
Koncept bralne pismenosti v raziskavi PISA obsega širok spekter besedil, bralnih oko-
lij in pristopov k branju; zaobjeti skuša najrazličnejše načine, na katere je branje v 21. sto-
letju pomembno za posameznike in družbe. Pri konstruktu metakognicije in nalogah,
50
al., 1996). V okviru raziskav PISA 2009 in 2012 lahko zbiranje informacij o vidikih me-
takognicije, za katere se je pokazalo, da so povezani z bralno uspešnostjo, prinese infor-
macije, s pomočjo katerih je mogoče izboljšati bralno pismenost, kar je tudi eden od ciljev
raziskave PISA – namreč, da državam ponudi strategije za izboljšanje učnih dosežkov nji-
hovih dijakov.
Opredelitev metakognicije pri branju
Metakognicija pri branju se nanaša na zavedanje raznovrstnih ustreznih strategij in na
njihovo uporabo pri ciljno orientiranemu predelovanju besedil. Učenje na podlagi besedil
od bralca zahteva, da pri branju zavzame aktivno vlogo tako, da vleče sklepe, zapolnjuje
vrzeli, ustvarja širše vsebinske povezave (konceptualizacije obsežne strukture nekega bese-
dila) in povezuje prebrano s svojim predznanjem. Izvajanje tovrstnih strateških aktivnosti
nakazuje, da se bralec zaveda strukture besedila in tega, kako ta struktura lajša razumeva-
nje. Pomembno je, da dijak strateško uporablja tako znanje o jeziku in besedilih kot znanje
o neki temi, tako da: prepozna relevantne informacije; selektivno obnovi informacije iz
prejšnjih delov besedila; prikliče oziroma obnovi informacije iz dolgoročnega spomina; ali
izpelje vse tri naštete postopke (Baker in Brown, 1984; Borkowski in Turner, 1990; Körkel
in Schneider, 1992). Sem spada tudi razumevanje različnih zahtev, povezanih z različnimi
vrstami nalog, in tega, kako to razumevanje uporabiti. V celoti gledano lahko kognitiv-
no in metakognitivno znanje, povezano z uporabo kognitivnih strategij s poudarkom na
bralnih strategijah, opredelimo kot miselne ali vedenjske aktivnosti, ki učencu pomagajo,
da doseže kognitivne cilje. Te strategije večinoma zahtevajo trud, so potencialno zavestne
in mogoče jih je nadzirati (Flavell et al., 1993). Bralca lahko na primer naučimo, da si med
branjem zastavlja vprašanja o besedilu. Gre za vprašanja tipa kaj, kje, kdaj, kako in zakaj. Z
zastavljanjem takih vprašanj in s poskušanjem, da bi nanje odgovoril, bralec aktivneje pre-
deluje besedilo. Druge strategije, uporabne pri različnih namenih branja, so razne oblike
podčrtavanja in povzemanja pomembnih informacij iz besedila (prepoznavanje glavnih
idej); pogosto preverjanje razumevanja in samopreverjanje ter cela vrsta pristopov k teža-
vam pri delu z besedilom (razjasnjevanje).
Ugotavljanje metakognicije pri branju v raziskavi PISA
Koncept bralne pismenosti v raziskavi PISA obsega širok spekter besedil, bralnih oko-
lij in pristopov k branju; zaobjeti skuša najrazličnejše načine, na katere je branje v 21. sto-
letju pomembno za posameznike in družbe. Pri konstruktu metakognicije in nalogah,
50
