Page 43 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 43
ve, ki se pojavljajo v besedilu, oceniti s pomočjo lastnega znanja o svetu. Pogosto se od
bralca zahteva, da izrazi in utemelji svoja stališča. Da bi bralec to lahko naredil, mora biti
sposoben razumeti, kaj je v besedilu zapisano in kaj je namen zapisanega. Potem mora mi-
selno predstavo o tem, kar že ve in v kar verjame, analizirati glede na predhodne informa-
cije, ki jih je našel v drugih besedilih. Bralec mora za utemeljevanje uporabiti trditve, ki so
v besedilu, in jih primerjati z drugimi viri informacij. Pri tem mora uporabljati splošno in
specifično znanje ter sposobnost abstraktnega sklepanja (Repež in Štraus, 2007).
Naloge, značilne za to stopnjo branja, vključujejo pridobivanje podatkov iz zunanjih
virov in ne iz besedila, ovrednotenje pomembnosti posameznih informacij in izpeljavo
primerjav z moralnimi ali etičnimi pravili (standardi). Učenec bo mogoče moral prepo-
znati alternativne dele informacij, ki bodo pripomogle k okrepitvi avtorjevega utemeljeva-
nja, ali pa ovrednotiti zadostnost podatkov ali informacij, ki so v besedilu (ibid.).
Zunanje znanje, na katero lahko navežemo informacije iz besedila, je lahko del trenu-
tnega učenčevega predznanja. Lahko pa je tudi znanje, pridobljeno iz drugih besedil, ki so
v preizkusu znanja, ali pa iz idej, ki so v vprašanju (ibid.).
Ta kategorija pa zajema tudi razmišljanje o … in vrednotenje oblike besedila. Naloge od
bralca zahtevajo, da objektivno pregleda besedilo in oceni kakovost ter primernost bese-
dila. Znanje o stvareh, kot sta struktura besedila in žanr, ima pri teh nalogah pomemb-
no vlogo. Vrednotenje tega, kako uspešen je avtor v prikazovanju določenih značilnosti ali
kako uspešen je v prepričevanju bralca, ni odvisno le od bralčevega znanja, temveč tudi od
sposobnosti bralca za ugotavljanje različnih jezikovnih odtenkov, na primer od razumeva-
nja, kdaj bo določena izbira pridevnika obarvala interpretacijo (ibid.).
Nekateri primeri nalog, značilni za razmišljanje o obliki besedila, vključujejo določa-
nje koristnosti posameznih delov besedila za točno določen namen in vrednotenje avtor-
jeve uporabe posameznih značilnosti besedila za doseganje določenega cilja. Od dijaka se
zahteva, da opiše ali komentira slog, ki ga je avtor uporabil za prepoznavanje svojega na-
mena in stališča (ibid).
43
bralca zahteva, da izrazi in utemelji svoja stališča. Da bi bralec to lahko naredil, mora biti
sposoben razumeti, kaj je v besedilu zapisano in kaj je namen zapisanega. Potem mora mi-
selno predstavo o tem, kar že ve in v kar verjame, analizirati glede na predhodne informa-
cije, ki jih je našel v drugih besedilih. Bralec mora za utemeljevanje uporabiti trditve, ki so
v besedilu, in jih primerjati z drugimi viri informacij. Pri tem mora uporabljati splošno in
specifično znanje ter sposobnost abstraktnega sklepanja (Repež in Štraus, 2007).
Naloge, značilne za to stopnjo branja, vključujejo pridobivanje podatkov iz zunanjih
virov in ne iz besedila, ovrednotenje pomembnosti posameznih informacij in izpeljavo
primerjav z moralnimi ali etičnimi pravili (standardi). Učenec bo mogoče moral prepo-
znati alternativne dele informacij, ki bodo pripomogle k okrepitvi avtorjevega utemeljeva-
nja, ali pa ovrednotiti zadostnost podatkov ali informacij, ki so v besedilu (ibid.).
Zunanje znanje, na katero lahko navežemo informacije iz besedila, je lahko del trenu-
tnega učenčevega predznanja. Lahko pa je tudi znanje, pridobljeno iz drugih besedil, ki so
v preizkusu znanja, ali pa iz idej, ki so v vprašanju (ibid.).
Ta kategorija pa zajema tudi razmišljanje o … in vrednotenje oblike besedila. Naloge od
bralca zahtevajo, da objektivno pregleda besedilo in oceni kakovost ter primernost bese-
dila. Znanje o stvareh, kot sta struktura besedila in žanr, ima pri teh nalogah pomemb-
no vlogo. Vrednotenje tega, kako uspešen je avtor v prikazovanju določenih značilnosti ali
kako uspešen je v prepričevanju bralca, ni odvisno le od bralčevega znanja, temveč tudi od
sposobnosti bralca za ugotavljanje različnih jezikovnih odtenkov, na primer od razumeva-
nja, kdaj bo določena izbira pridevnika obarvala interpretacijo (ibid.).
Nekateri primeri nalog, značilni za razmišljanje o obliki besedila, vključujejo določa-
nje koristnosti posameznih delov besedila za točno določen namen in vrednotenje avtor-
jeve uporabe posameznih značilnosti besedila za doseganje določenega cilja. Od dijaka se
zahteva, da opiše ali komentira slog, ki ga je avtor uporabil za prepoznavanje svojega na-
mena in stališča (ibid).
43
