Page 48 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 48
mi dejansko vpliva. Ena od pomembnih tovrstnih spremenljivk je razredno in šolsko
okolje v povezavi z bralno zavzetostjo.
Lastno odločanje za branje se razvija takrat, ko je posameznik pri svojih bralnih vre-
dnotah in bralnemu vedenju deležen spodbude od zanj pomembnih drugih oseb. Sprva so
starši tisti, ki na otroka prenesejo vrednoto branja. Branje je vodeno od zunaj. Postopoma
pa posameznik ponotranji cilje in vrednote, ki so mu jih predali drugi, in postane prepri-
čan, da je branje pomembno. Morda se mu zdi, da mu branje koristi pri šolanju in pri po-
znejšem sodelovanju v družbi, čeprav mu v prostem času ni veliko do njega. Nazadnje pri-
dobi branje zanj oseben pomen in postane priljubljen način miselne stimulacije in pot do
čustvene zadovoljitve. Pot do lastnega odločanja za branje pri dijakih je odvisna od spod-
bude, ki jim jo dajejo zanje pomembne osebe. Naklonjeno okolje zagotavlja uspešnost pri
branju in povečuje avtonomijo pri izbiri lastnih bralnih aktivnosti. Kadar dobi posame-
znik v družini in šolskem okolju pri branju potrebno samozavest (zaznavo lastne kompe-
tentnosti) ter avtonomijo (nadzor nad samim sabo), postane notranje motiviran za branje
in se sam odloča o njem.
Ena od “pomembnih drugih oseb” pri bralni pismenosti je učitelj. Vrsta raziskav kaže,
da dijaki, pri katerih učitelj spodbuja zaznavo lastne kompetentnosti in nadzora nad bra-
njem, prej postanejo aktivni bralci in dosegajo višje bralne dosežke. Nasprotno pa učitelji,
ki zanemarjajo tovrstne učne prakse, spodkopavajo trud dijakov za samostojno odločanje
za branje, tako da ti dijaki postanejo nezavzeti za branje, njihovi bralni dosežki pa se ne iz-
boljšujejo (Guthrie, 2008). Učno okolje skratka pomembno določa raven bralne zavzeto-
sti dijakov. Glede na omenjeni odnos med zavzetostjo in dosežki je zbiranje informacij o
spodbujanju bralne zavzetosti, ki so je dijaki deležni v razredu, za države velikega pomena.
Opredelitev in merjenje učnega okolja v povezavi z bralno zavzetostjo v
raziskavi PISA
V raziskavi PISA 2009 je spodbujanje bralne zavzetosti, ki so ga dijaki deležni v razre-
du, opredeljeno takole:
Bralna zavzetost v razredu se nanaša na način, kako dijaki zaznavajo spodbudo uči-
telja, razreda in šole v zvezi z motivacijskimi in vedenjskimi značilnostmi svojega branja.
Dve značilnosti bralne zavzetosti v razredu, ki ju obravnava raziskava PISA 2009, sta
relevantnost in spodbujanje avtonomije. Ti dve značilnosti sovpadata z interesom za bra-
nje in z avtonomijo znotraj konstrukta individualne bralne zavzetosti.
Ustreznost. Zanimanje za branje je povečano v tistih razrednih oziroma šolskih oko-
ljih, ki poudarjajo ustreznost besedil za temeljno znanje in izkušnje dijakov (Assor et al.,
48
okolje v povezavi z bralno zavzetostjo.
Lastno odločanje za branje se razvija takrat, ko je posameznik pri svojih bralnih vre-
dnotah in bralnemu vedenju deležen spodbude od zanj pomembnih drugih oseb. Sprva so
starši tisti, ki na otroka prenesejo vrednoto branja. Branje je vodeno od zunaj. Postopoma
pa posameznik ponotranji cilje in vrednote, ki so mu jih predali drugi, in postane prepri-
čan, da je branje pomembno. Morda se mu zdi, da mu branje koristi pri šolanju in pri po-
znejšem sodelovanju v družbi, čeprav mu v prostem času ni veliko do njega. Nazadnje pri-
dobi branje zanj oseben pomen in postane priljubljen način miselne stimulacije in pot do
čustvene zadovoljitve. Pot do lastnega odločanja za branje pri dijakih je odvisna od spod-
bude, ki jim jo dajejo zanje pomembne osebe. Naklonjeno okolje zagotavlja uspešnost pri
branju in povečuje avtonomijo pri izbiri lastnih bralnih aktivnosti. Kadar dobi posame-
znik v družini in šolskem okolju pri branju potrebno samozavest (zaznavo lastne kompe-
tentnosti) ter avtonomijo (nadzor nad samim sabo), postane notranje motiviran za branje
in se sam odloča o njem.
Ena od “pomembnih drugih oseb” pri bralni pismenosti je učitelj. Vrsta raziskav kaže,
da dijaki, pri katerih učitelj spodbuja zaznavo lastne kompetentnosti in nadzora nad bra-
njem, prej postanejo aktivni bralci in dosegajo višje bralne dosežke. Nasprotno pa učitelji,
ki zanemarjajo tovrstne učne prakse, spodkopavajo trud dijakov za samostojno odločanje
za branje, tako da ti dijaki postanejo nezavzeti za branje, njihovi bralni dosežki pa se ne iz-
boljšujejo (Guthrie, 2008). Učno okolje skratka pomembno določa raven bralne zavzeto-
sti dijakov. Glede na omenjeni odnos med zavzetostjo in dosežki je zbiranje informacij o
spodbujanju bralne zavzetosti, ki so je dijaki deležni v razredu, za države velikega pomena.
Opredelitev in merjenje učnega okolja v povezavi z bralno zavzetostjo v
raziskavi PISA
V raziskavi PISA 2009 je spodbujanje bralne zavzetosti, ki so ga dijaki deležni v razre-
du, opredeljeno takole:
Bralna zavzetost v razredu se nanaša na način, kako dijaki zaznavajo spodbudo uči-
telja, razreda in šole v zvezi z motivacijskimi in vedenjskimi značilnostmi svojega branja.
Dve značilnosti bralne zavzetosti v razredu, ki ju obravnava raziskava PISA 2009, sta
relevantnost in spodbujanje avtonomije. Ti dve značilnosti sovpadata z interesom za bra-
nje in z avtonomijo znotraj konstrukta individualne bralne zavzetosti.
Ustreznost. Zanimanje za branje je povečano v tistih razrednih oziroma šolskih oko-
ljih, ki poudarjajo ustreznost besedil za temeljno znanje in izkušnje dijakov (Assor et al.,
48
