Page 42 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 42
i, oba procesa sta vključena v večino nalog v raziskavi PISA 2012, ki pa so znotraj tega
procesa različno težke. Težavnost naloge določa število paragrafov, strani, povezav, podat-
kov, ki jih mora dijak preučiti, in eksplicitnost ter dostopnost podatka, ki ga mora poiska-
ti.
Integracija in interpretacija vsebine
Razvijanje razlag od bralca zahteva, da razširi svoje osnovne vtise o prebranem besedi-
lu tako, da lahko oblikuje natančnejše ali globlje razumevanje besedila. To pomeni osmi-
šljanje besedila.
Integracija vsebine pomeni logično razumevanje le-te; bralec mora prepoznati organi-
zacijo informacij v besedilu. Da bi to lahko naredil, mora pokazati, da razume povezave
med deli besedila. V lažjih primerih razvijanje razlag na primer zahteva, da mora bralec se-
staviti zaporedje dveh stavkov, ki sta povezana s povezovalnimi oznakami, kot sta na pri-
mer »prvi«, »drugi«, kar nakazuje zaporedje. V težjih primerih, na primer, ko gre za po-
vezave med vzrokom in posledico, teh povezovalnih oznak mogoče ne bo.
Primeri nalog, ki jih lahko uporabimo za ugotavljanje te stopnje, vključujejo primer-
janje informacij, oblikovanje sklepov in prepoznavanje ter navajanje podpornih utemelji-
tev. Naloge primerjanja zahtevajo, da učenec poveže dva ali več delov informacij iz besedi-
la. Da bi bralec lahko izpeljal eksplicitno ali implicitno informacijo iz enega ali več virov v
taki nalogi, mora pogosto ugotoviti, kakšne so povezave. Ta proces razumevanja prebrane-
ga se meri tudi z nalogami, ki od učenca zahtevajo, da ugotovi, kaj je bil avtorjev namen, in
da prepozna preverjena dejstva, ki so bila uporabljena za doseganje tega namena.
Interpretacija vsebine pa zajema tako integracijo kot tudi osmišljanje prebranega na
podlagi nečesa, kar ni navedeno v besedilu. V tem kontekstu bralec prepoznava ozadenj-
ske predpostavke in vsebine – sposoben je sklepati na sporočilo z branjem med vrsticami.
Tako integracija kot interpretacija sta pomembni pri oblikovanju širšega razumevanja
besedila, ko bralec besedilo dojame kot koherentno celoto. Oba procesa pa sta prav tako bi-
stvena pri razvijanju interpretacije, kjer posameznik razvije globlje razumevanje prebrane-
ga. Integracija in interpretacija sta tako v nenehni interakciji. Integriranje predstavlja pre-
poznavanje bistvenih delov besedila in povezovanje le-teh v smiselno celoto, kjer pa se med
tem interpretacija dogodkov na nek način že dogaja.
Razmišljanje o … in vrednotenje besedila
Razmišljanje o vsebini besedila in njeno ovrednotenje od bralca zahteva, da poveže in-
formacije iz besedila s predhodno pridobljenim znanjem iz drugih virov. Bralec mora tr-
42
procesa različno težke. Težavnost naloge določa število paragrafov, strani, povezav, podat-
kov, ki jih mora dijak preučiti, in eksplicitnost ter dostopnost podatka, ki ga mora poiska-
ti.
Integracija in interpretacija vsebine
Razvijanje razlag od bralca zahteva, da razširi svoje osnovne vtise o prebranem besedi-
lu tako, da lahko oblikuje natančnejše ali globlje razumevanje besedila. To pomeni osmi-
šljanje besedila.
Integracija vsebine pomeni logično razumevanje le-te; bralec mora prepoznati organi-
zacijo informacij v besedilu. Da bi to lahko naredil, mora pokazati, da razume povezave
med deli besedila. V lažjih primerih razvijanje razlag na primer zahteva, da mora bralec se-
staviti zaporedje dveh stavkov, ki sta povezana s povezovalnimi oznakami, kot sta na pri-
mer »prvi«, »drugi«, kar nakazuje zaporedje. V težjih primerih, na primer, ko gre za po-
vezave med vzrokom in posledico, teh povezovalnih oznak mogoče ne bo.
Primeri nalog, ki jih lahko uporabimo za ugotavljanje te stopnje, vključujejo primer-
janje informacij, oblikovanje sklepov in prepoznavanje ter navajanje podpornih utemelji-
tev. Naloge primerjanja zahtevajo, da učenec poveže dva ali več delov informacij iz besedi-
la. Da bi bralec lahko izpeljal eksplicitno ali implicitno informacijo iz enega ali več virov v
taki nalogi, mora pogosto ugotoviti, kakšne so povezave. Ta proces razumevanja prebrane-
ga se meri tudi z nalogami, ki od učenca zahtevajo, da ugotovi, kaj je bil avtorjev namen, in
da prepozna preverjena dejstva, ki so bila uporabljena za doseganje tega namena.
Interpretacija vsebine pa zajema tako integracijo kot tudi osmišljanje prebranega na
podlagi nečesa, kar ni navedeno v besedilu. V tem kontekstu bralec prepoznava ozadenj-
ske predpostavke in vsebine – sposoben je sklepati na sporočilo z branjem med vrsticami.
Tako integracija kot interpretacija sta pomembni pri oblikovanju širšega razumevanja
besedila, ko bralec besedilo dojame kot koherentno celoto. Oba procesa pa sta prav tako bi-
stvena pri razvijanju interpretacije, kjer posameznik razvije globlje razumevanje prebrane-
ga. Integracija in interpretacija sta tako v nenehni interakciji. Integriranje predstavlja pre-
poznavanje bistvenih delov besedila in povezovanje le-teh v smiselno celoto, kjer pa se med
tem interpretacija dogodkov na nek način že dogaja.
Razmišljanje o … in vrednotenje besedila
Razmišljanje o vsebini besedila in njeno ovrednotenje od bralca zahteva, da poveže in-
formacije iz besedila s predhodno pridobljenim znanjem iz drugih virov. Bralec mora tr-
42
