Page 47 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 47
denje). V raziskavi PISA 2012 so te štiri značilnosti (vsaka od njih je interpretirana v šir-
šem pomenu) opredeljene na naslednji način:
• interes za branje – nagnjenost k branju literarnih in informativnih besedil zara-
di užitka in za potešitev radovednosti
• zaznava avtonomije – zaznava, da imamo nadzor nad svojimi bralnimi aktivnostmi,
odločitvami in vedenjem
• socialna interakcija – socialni cilji bralnih in interaktivnih kompetenc
• bralne navade – vedenjska angažiranost, ki se nanaša na obseg in tipe bralnih ak-
tivnosti
Bralne navade so opredeljene kot samonadzorovana pogostnost izvajanja bralnih aktiv-
nosti z raznolikimi vsebinami in v različnih oblikah. Pomembno je, da lahko bralci k različ-
nim besedilom pristopajo na različne načine. Lahko berejo, da bi prišli do znanja oziroma
informacij; za literarno izkušnjo; da bi opravili določeno nalogo, na primer poiskali neko
informacijo; ali za socialno komunikacijo. Čeprav ni nujno, da se naštete izkušnje med se-
boj izključujejo, pa se lahko v njih odražajo resnične razlike v pristopih dijakov in njihovi
interakciji z nekim besedilom. Različni pristopi pa so seveda odvisni tudi od tega, ali ima-
jo dijaki opravka s tiskanim ali z elektronskim besedilom. Le redki na primer priznavajo,
da vzamejo v posteljo prenosnik, da bi na njem brali leposlovje – za tovrstno branje mno-
go raje uporabijo tiskano gradivo. Po drugi strani pa mnogi trdijo, da uporabljajo računal-
niško tehnologijo za namene druženja. Veliko jim pomenijo elektronska pošta, pošiljanje
sms-ov, spletne klepetalnice, dopisovanje, blogi in spletni forumi.
Zdi se, da se elektronska besedila uporabljajo predvsem za namene druženja. Dijaki, ki
izkazujejo najnižjo stopnjo bralne zavzetosti, so znotraj raziskave PISA opredeljeni kot ti-
sti, ki zelo malo berejo zaradi lastnega zadovoljstva in interesa, imajo ozek izbor besedil in
niso motivirani za samostojno branje ali branje v socialnem kontekstu. Nasprotno pa zelo
zavzeti bralci veliko časa berejo zaradi užitka. Berejo raznovrstne tipe besedil, tako elek-
tronskih kot tiskanih, vrste besedil, ki jih berejo, pa so običajno odvisne od spola in naro-
dnosti (OECD, 2002). Branje pojmujejo za koristno in po naravi zanimivo, pripisujejo pa
mu tudi pomembno vlogo pri svojih socialnih interakcijah.
Vpliv učnega okolja na bralno zavzetost
Ker je namen raziskave PISA 2009 informiranje državnih avtoritet s področja izobra-
ževanja, je pomembno, da vsebuje spremenljivke, na katere lahko država s svojimi odloči-
47
šem pomenu) opredeljene na naslednji način:
• interes za branje – nagnjenost k branju literarnih in informativnih besedil zara-
di užitka in za potešitev radovednosti
• zaznava avtonomije – zaznava, da imamo nadzor nad svojimi bralnimi aktivnostmi,
odločitvami in vedenjem
• socialna interakcija – socialni cilji bralnih in interaktivnih kompetenc
• bralne navade – vedenjska angažiranost, ki se nanaša na obseg in tipe bralnih ak-
tivnosti
Bralne navade so opredeljene kot samonadzorovana pogostnost izvajanja bralnih aktiv-
nosti z raznolikimi vsebinami in v različnih oblikah. Pomembno je, da lahko bralci k različ-
nim besedilom pristopajo na različne načine. Lahko berejo, da bi prišli do znanja oziroma
informacij; za literarno izkušnjo; da bi opravili določeno nalogo, na primer poiskali neko
informacijo; ali za socialno komunikacijo. Čeprav ni nujno, da se naštete izkušnje med se-
boj izključujejo, pa se lahko v njih odražajo resnične razlike v pristopih dijakov in njihovi
interakciji z nekim besedilom. Različni pristopi pa so seveda odvisni tudi od tega, ali ima-
jo dijaki opravka s tiskanim ali z elektronskim besedilom. Le redki na primer priznavajo,
da vzamejo v posteljo prenosnik, da bi na njem brali leposlovje – za tovrstno branje mno-
go raje uporabijo tiskano gradivo. Po drugi strani pa mnogi trdijo, da uporabljajo računal-
niško tehnologijo za namene druženja. Veliko jim pomenijo elektronska pošta, pošiljanje
sms-ov, spletne klepetalnice, dopisovanje, blogi in spletni forumi.
Zdi se, da se elektronska besedila uporabljajo predvsem za namene druženja. Dijaki, ki
izkazujejo najnižjo stopnjo bralne zavzetosti, so znotraj raziskave PISA opredeljeni kot ti-
sti, ki zelo malo berejo zaradi lastnega zadovoljstva in interesa, imajo ozek izbor besedil in
niso motivirani za samostojno branje ali branje v socialnem kontekstu. Nasprotno pa zelo
zavzeti bralci veliko časa berejo zaradi užitka. Berejo raznovrstne tipe besedil, tako elek-
tronskih kot tiskanih, vrste besedil, ki jih berejo, pa so običajno odvisne od spola in naro-
dnosti (OECD, 2002). Branje pojmujejo za koristno in po naravi zanimivo, pripisujejo pa
mu tudi pomembno vlogo pri svojih socialnih interakcijah.
Vpliv učnega okolja na bralno zavzetost
Ker je namen raziskave PISA 2009 informiranje državnih avtoritet s področja izobra-
ževanja, je pomembno, da vsebuje spremenljivke, na katere lahko država s svojimi odloči-
47
