Page 51 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 51
jučenih v raziskavi PISA 2009 in 2012, je poudarek predvsem na učenju branja – torej
branja v učni situaciji (glej poglavje Bralne situacije oz. konteksti). Nekdo, ki inteligentno
uporablja določeno strategijo, ima verjetno nekaj metakognitivnega znanja o tej strategi-
ji, nekdo, ki te strategije ne uporablja, pa ima najbrž manj znanja. Povedano drugače: ob-
staja povezanost med ustreznimi drobci metakognitivnega znanja in učinkovito uporabo
strategij. Metakognitivno znanje je predpogoj za reflektirano in strateško učenje. Zato ne
preseneča, da so raziskovalci odkrili trdne in tehtne povezave med metakognitivnim zna-
njem, strateškim vedenjem pri predelavi nekega besedila in zapomnitvijo besedila (npr.
Baker in Brown, 1984; Borkowski in Turner, 1990; Körkel in Schneider, 1992). Vendar
pa na razmerje med metakognitivnim znanjem in razumevanjem besedila v dani situaci-
ji vpliva tudi dejanska motivacija dijakov za branje oziroma vlaganje truda. Obstajajo em-
pirični dokazi, ki kažejo na povezavo med ustreznimi drobci metakognitivnega znanja in
učinkovito uporabo primernih strategij na eni strani ter bralno uspešnostjo na drugi. Pri
dijakih, udeleženih v raziskavi PISA 2000 v Nemčiji, so s posebnim vprašalnikom meri-
li metakognitivno znanje o razumevanju besedil. Odkrili so povezanost r = 0.51 med le-
stvico bralne pismenosti in izmerjenim metakognitivnim znanjem učencev (Artelt et al.,
2001). Študija, zasnovana na raziskavi PISA 2003, kjer je bil uporabljen enak pristop, je
razkrila podobno povezavo med metakognitivnim znanjem in bralno pismenostjo (Schla-
gmüller in Schneider, 2006).
V raziskavah PISA 2009 in 2012 so dijakom razdelili vrsto scenarijev za branje (krat-
kih vinjet). Dijaki so dobili navodilo, naj pri vsakem scenariju posebej ocenijo, kako kako-
vostne in uporabne za dosego cilja so različne bralne strategije. Vrstni red strategij za vsak
scenarij so primerjali z “optimalnim” vrstnim redom, ki so ga oblikovali strokovnjaki s po-
dročja procesiranja besedil (raziskovalci branja, učitelji in pedagoški psihologi). Skladnost
med vrstnim redom strokovnjakov in tistim, ki so ga opravili dijaki, se odraža v točkah na
testu metakognicije; test meri stopnjo ozaveščenosti dijakov o najboljših načinih hranje-
nja informacij iz besedila in o ciljih, povezanih s pomnjenjem in razumevanjem. Za do-
bre rezultate na testu metakognicije so morali dijaki aktivirati znanje o kognitivnih virih,
o naravi naloge ter o strategijah, ki lajšajo razumevanje, zapomnitev in priklic informacij.
51
branja v učni situaciji (glej poglavje Bralne situacije oz. konteksti). Nekdo, ki inteligentno
uporablja določeno strategijo, ima verjetno nekaj metakognitivnega znanja o tej strategi-
ji, nekdo, ki te strategije ne uporablja, pa ima najbrž manj znanja. Povedano drugače: ob-
staja povezanost med ustreznimi drobci metakognitivnega znanja in učinkovito uporabo
strategij. Metakognitivno znanje je predpogoj za reflektirano in strateško učenje. Zato ne
preseneča, da so raziskovalci odkrili trdne in tehtne povezave med metakognitivnim zna-
njem, strateškim vedenjem pri predelavi nekega besedila in zapomnitvijo besedila (npr.
Baker in Brown, 1984; Borkowski in Turner, 1990; Körkel in Schneider, 1992). Vendar
pa na razmerje med metakognitivnim znanjem in razumevanjem besedila v dani situaci-
ji vpliva tudi dejanska motivacija dijakov za branje oziroma vlaganje truda. Obstajajo em-
pirični dokazi, ki kažejo na povezavo med ustreznimi drobci metakognitivnega znanja in
učinkovito uporabo primernih strategij na eni strani ter bralno uspešnostjo na drugi. Pri
dijakih, udeleženih v raziskavi PISA 2000 v Nemčiji, so s posebnim vprašalnikom meri-
li metakognitivno znanje o razumevanju besedil. Odkrili so povezanost r = 0.51 med le-
stvico bralne pismenosti in izmerjenim metakognitivnim znanjem učencev (Artelt et al.,
2001). Študija, zasnovana na raziskavi PISA 2003, kjer je bil uporabljen enak pristop, je
razkrila podobno povezavo med metakognitivnim znanjem in bralno pismenostjo (Schla-
gmüller in Schneider, 2006).
V raziskavah PISA 2009 in 2012 so dijakom razdelili vrsto scenarijev za branje (krat-
kih vinjet). Dijaki so dobili navodilo, naj pri vsakem scenariju posebej ocenijo, kako kako-
vostne in uporabne za dosego cilja so različne bralne strategije. Vrstni red strategij za vsak
scenarij so primerjali z “optimalnim” vrstnim redom, ki so ga oblikovali strokovnjaki s po-
dročja procesiranja besedil (raziskovalci branja, učitelji in pedagoški psihologi). Skladnost
med vrstnim redom strokovnjakov in tistim, ki so ga opravili dijaki, se odraža v točkah na
testu metakognicije; test meri stopnjo ozaveščenosti dijakov o najboljših načinih hranje-
nja informacij iz besedila in o ciljih, povezanih s pomnjenjem in razumevanjem. Za do-
bre rezultate na testu metakognicije so morali dijaki aktivirati znanje o kognitivnih virih,
o naravi naloge ter o strategijah, ki lajšajo razumevanje, zapomnitev in priklic informacij.
51
