Page 45 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 45
ivacijski in vedenjski elementi bralne
pismenosti
Številne novejše študije kažejo, da obstaja izrazita povezanost med spretnostmi, stali-
šči, prepričanji, interesi, navadami in vedenjem, povezanimi z branjem, in uspešnostjo sa-
mega branja. V raziskavi PISA 2000 je bila denimo povezanost med uspešnostjo branja in
bralno zavzetostjo (ki je sestavljena iz stališč, interesov in obnašanja) močnejša od kore-
lacije med uspešnostjo branja in socialno-ekonomskim statusom dijaka (OECD, 2002).
Druge raziskave so pokazale, da bralna zavzetost bolj vpliva na razlike v bralnih dosež-
kih kot katera koli druga spremenljivka razen prejšnjih dosežkov (Guthrie in Wigfield,
2000).
Tako kot za bralno zavzetost tudi za metakognicijo že dolgo velja, da je povezana z
bralnimi dosežki (Brown et al., 1983; Flavell in Wellman, 1977; Schneider, 1989, 1999;
Schneider in Pressley, 1997), vendar je bila večina dosedanjih raziskav metakognicije
predvsem eksperimentalnih. Izhodišča merjenja bralne pismenosti za cikel PISA 2000
so že namigovala na možnost, da bi z raziskavo PISA zbirali informacije o metakognici-
ji, relevantne za posamezne države. Vendar pa so avtorji zaključili, da na voljo ni ustre-
znih instrumentov za uporabo v veliki raziskavi, zaradi česar metakognicija ni mogla
postati del raziskave bralne pismenosti v letu 2000 (OECD, 1999). Pozneje so razvili pri-
meren instrumentarij (Artelt, Schiefele in Schneider, 2001; Schlagmüller in Schneider,
2006) in s tem poskrbeli, da je bilo raziskavo metakognicije pri branju mogoče vključiti
v projekt PISA 2009 in 2012. Torej, bralna zavzetost in metakognicija, ki sta bila v prej-
šnjih verzijah izhodišč zgolj bežno omenjeni, sta v ciklu raziskave PISA 2009 in 2012 do-
bili vidnejše mesto in več pozornosti, s čimer se priznava njun pomen na področju bral-
ne pismenosti.
45
pismenosti
Številne novejše študije kažejo, da obstaja izrazita povezanost med spretnostmi, stali-
šči, prepričanji, interesi, navadami in vedenjem, povezanimi z branjem, in uspešnostjo sa-
mega branja. V raziskavi PISA 2000 je bila denimo povezanost med uspešnostjo branja in
bralno zavzetostjo (ki je sestavljena iz stališč, interesov in obnašanja) močnejša od kore-
lacije med uspešnostjo branja in socialno-ekonomskim statusom dijaka (OECD, 2002).
Druge raziskave so pokazale, da bralna zavzetost bolj vpliva na razlike v bralnih dosež-
kih kot katera koli druga spremenljivka razen prejšnjih dosežkov (Guthrie in Wigfield,
2000).
Tako kot za bralno zavzetost tudi za metakognicijo že dolgo velja, da je povezana z
bralnimi dosežki (Brown et al., 1983; Flavell in Wellman, 1977; Schneider, 1989, 1999;
Schneider in Pressley, 1997), vendar je bila večina dosedanjih raziskav metakognicije
predvsem eksperimentalnih. Izhodišča merjenja bralne pismenosti za cikel PISA 2000
so že namigovala na možnost, da bi z raziskavo PISA zbirali informacije o metakognici-
ji, relevantne za posamezne države. Vendar pa so avtorji zaključili, da na voljo ni ustre-
znih instrumentov za uporabo v veliki raziskavi, zaradi česar metakognicija ni mogla
postati del raziskave bralne pismenosti v letu 2000 (OECD, 1999). Pozneje so razvili pri-
meren instrumentarij (Artelt, Schiefele in Schneider, 2001; Schlagmüller in Schneider,
2006) in s tem poskrbeli, da je bilo raziskavo metakognicije pri branju mogoče vključiti
v projekt PISA 2009 in 2012. Torej, bralna zavzetost in metakognicija, ki sta bila v prej-
šnjih verzijah izhodišč zgolj bežno omenjeni, sta v ciklu raziskave PISA 2009 in 2012 do-
bili vidnejše mesto in več pozornosti, s čimer se priznava njun pomen na področju bral-
ne pismenosti.
45
