Page 40 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 40
Vidiki bralne pismenosti
Z vidiki bralne pismenosti želimo opisati predvsem miselne strategije in pristope, ki jih
posameznik uporabi pri obravnavanju določenega besedila. V raziskavi PISA 2012 so stro-
kovnjaki na mednarodni ravni pri pripravi nalog upoštevali naslednje kognitivne vidike
bralne pismenosti:
- zbiranje informacij,
- tvorjenje širšega razumevanja,
- razvijanje interpretacije,
- razmišljanje o vsebini besedila in vrednotenje vsebine,
- razmišljanje o obliki besedila in vrednotenje oblike.
Popolno razumevanje besedila vključuje vse naštete vidike. Pričakuje se, da bodo vsi
bralci, ne glede na skupni dosežek, sposobni pokazati določeno raven omenjenih spretno-
sti. Med temi petimi vidiki obstaja povezava – vsak izmed njih zahteva nekatere izmed is-
tih osnovnih spretnosti –, vendar to ne pomeni, da uspešna uporaba določenega vidika za-
gotavlja uspešno uporabo katerega od preostalih. Ti vidiki predstavljajo spekter spretnosti
vsakega bralca v posamezni razvojni fazi in ne pomenijo le hierarhične razvrstitve vidikov
(Repež in Štraus, 2007).
Ker na podlagi same zasnove raziskave ni bilo mogoče vključiti zadostnega števila na-
log, s pomočjo katerih bi lahko kasneje poročali o zanesljivih rezultatih za vsak posame-
zen vidik, so se strokovnjaki odločili omenjene vidike združiti v tri, širše kategorije:
- iskanje in dostopanje do podatkov,
- integracija in interpretacija,
- razmišljanje o … in vrednotenje besedila.
Naslednja slika prikazuje umeščenost zgoraj omenjenih kognitivnih vidikov v tri širše
kategorije vidikov bralne pismenosti. Tvorjenje širšega razumevanja in razvijanje interpre-
tacije se združujeta v kategorijo integracija in interpretacija besedila, kategorija razmišlja-
nje o … in vrednotenje besedila pa sedaj zajema tako razmišljanje o … in vrednotenje vsebi-
ne kot tudi oblike besedila.
V nadaljevanju podrobneje opisujemo tri širše opredeljene kognitivne vidike bralne
pismenosti.
40
Z vidiki bralne pismenosti želimo opisati predvsem miselne strategije in pristope, ki jih
posameznik uporabi pri obravnavanju določenega besedila. V raziskavi PISA 2012 so stro-
kovnjaki na mednarodni ravni pri pripravi nalog upoštevali naslednje kognitivne vidike
bralne pismenosti:
- zbiranje informacij,
- tvorjenje širšega razumevanja,
- razvijanje interpretacije,
- razmišljanje o vsebini besedila in vrednotenje vsebine,
- razmišljanje o obliki besedila in vrednotenje oblike.
Popolno razumevanje besedila vključuje vse naštete vidike. Pričakuje se, da bodo vsi
bralci, ne glede na skupni dosežek, sposobni pokazati določeno raven omenjenih spretno-
sti. Med temi petimi vidiki obstaja povezava – vsak izmed njih zahteva nekatere izmed is-
tih osnovnih spretnosti –, vendar to ne pomeni, da uspešna uporaba določenega vidika za-
gotavlja uspešno uporabo katerega od preostalih. Ti vidiki predstavljajo spekter spretnosti
vsakega bralca v posamezni razvojni fazi in ne pomenijo le hierarhične razvrstitve vidikov
(Repež in Štraus, 2007).
Ker na podlagi same zasnove raziskave ni bilo mogoče vključiti zadostnega števila na-
log, s pomočjo katerih bi lahko kasneje poročali o zanesljivih rezultatih za vsak posame-
zen vidik, so se strokovnjaki odločili omenjene vidike združiti v tri, širše kategorije:
- iskanje in dostopanje do podatkov,
- integracija in interpretacija,
- razmišljanje o … in vrednotenje besedila.
Naslednja slika prikazuje umeščenost zgoraj omenjenih kognitivnih vidikov v tri širše
kategorije vidikov bralne pismenosti. Tvorjenje širšega razumevanja in razvijanje interpre-
tacije se združujeta v kategorijo integracija in interpretacija besedila, kategorija razmišlja-
nje o … in vrednotenje besedila pa sedaj zajema tako razmišljanje o … in vrednotenje vsebi-
ne kot tudi oblike besedila.
V nadaljevanju podrobneje opisujemo tri širše opredeljene kognitivne vidike bralne
pismenosti.
40
