Page 32 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 32
V nadaljevanju se posvetimo vsakemu delu definicije posebej, pri čemer upoštevamo
izvorno formulacijo in nekaj pomembnih novosti v opredelitvi področja, ki izhajajo iz re-
zultatov raziskave PISA in drugih empiričnih raziskav, iz teoretskih ugotovitev in iz spre-
menljive narave sveta.
Bralna pismenost ...
Izraz “bralna pismenost” je priporočljivejši kot izraz “branje”, ker laičnemu občinstvu
natančneje predoči, kaj je predmet raziskave. “Branje” pogosto razumemo kot zgolj deko-
diranje ali celo glasno branje, namen te raziskave pa je izmeriti nekaj širšega in globljega.
Bralna pismenost vključuje širok razpon kognitivnih kompetenc, od osnovnega dekodira-
nja do poznavanja besed, slovnice in širših jezikovnih in tekstualnih struktur ter lastnosti,
pa vse do vedenja o svetu. Vključuje tudi metakognitivne kompetence – zavest o najrazlič-
nejših ustreznih strategijah in njihovo uporabo pri procesiranju besedil. Metakognitivne
kompetence se aktivirajo, ko bralci razmišljajo o svoji dejavnosti branja, jo nadzirajo in pri-
lagajajo določenim ciljem.
V preteklosti je izraz “pismenost” označeval veščino, potrebno za pridobivanje in spo-
ročanje zapisanih in natisnjenih informacij. Zdi se, da je to blizu pomenu, ki naj bi ga v tej
raziskavi izražal izraz “bralna pismenost”, in sicer aktivna, osredotočena in funkcionalna
uporaba branja v različnih situacijah in za različne namene. Raziskava PISA meri dosež-
ke široke palete učencev. Nekateri med njimi se bodo vpisali na fakulteto, morda celo de-
lali akademsko kariero; drugi se bodo vključili v nadaljnje izobraževanje, ki jih bo pripra-
vilo na vstop na trg dela; tretji bodo začeli delati takoj po zaključku obveznega šolanja. Ne
glede na to, ali se želijo še naprej izobraževati ali se zaposliti, pa bo bralna pismenost po-
membna za njihovo dejavno udeležbo v njihovi skupnosti, ekonomskem in zasebnem ži-
vljenju.
... zajema razumevanje, uporabo, razmišljanje ...
Besedo “razumevanje” takoj povežemo z bralnim razumevanjem, splošno sprejeto pr-
vino branja. Beseda “uporaba” se nanaša na pojma apliciranja in delovanja – torej na to,
da s prebranim nekaj počnemo. “Razumevanju” in “uporabi” je dodano “razmišljanje”, s
čimer se poudari ideja, da je branje interaktivno: pri soočanju z besedilom se bralci opi-
rajo na lastne misli in izkušnje. Seveda vsaka bralna aktivnost zahteva nekaj razmišljanja,
opiranja na informacije zunaj besedila. Celo popolni začetniki se pri dekodiranju besedi-
la opirajo na simbolno znanje, za izluščenje pomena pa morajo poznati tudi besedišče. S
tem, ko se veča njihova zaloga informacij, izkušenj in prepričanj, bralci nenehno – pogo-
32
izvorno formulacijo in nekaj pomembnih novosti v opredelitvi področja, ki izhajajo iz re-
zultatov raziskave PISA in drugih empiričnih raziskav, iz teoretskih ugotovitev in iz spre-
menljive narave sveta.
Bralna pismenost ...
Izraz “bralna pismenost” je priporočljivejši kot izraz “branje”, ker laičnemu občinstvu
natančneje predoči, kaj je predmet raziskave. “Branje” pogosto razumemo kot zgolj deko-
diranje ali celo glasno branje, namen te raziskave pa je izmeriti nekaj širšega in globljega.
Bralna pismenost vključuje širok razpon kognitivnih kompetenc, od osnovnega dekodira-
nja do poznavanja besed, slovnice in širših jezikovnih in tekstualnih struktur ter lastnosti,
pa vse do vedenja o svetu. Vključuje tudi metakognitivne kompetence – zavest o najrazlič-
nejših ustreznih strategijah in njihovo uporabo pri procesiranju besedil. Metakognitivne
kompetence se aktivirajo, ko bralci razmišljajo o svoji dejavnosti branja, jo nadzirajo in pri-
lagajajo določenim ciljem.
V preteklosti je izraz “pismenost” označeval veščino, potrebno za pridobivanje in spo-
ročanje zapisanih in natisnjenih informacij. Zdi se, da je to blizu pomenu, ki naj bi ga v tej
raziskavi izražal izraz “bralna pismenost”, in sicer aktivna, osredotočena in funkcionalna
uporaba branja v različnih situacijah in za različne namene. Raziskava PISA meri dosež-
ke široke palete učencev. Nekateri med njimi se bodo vpisali na fakulteto, morda celo de-
lali akademsko kariero; drugi se bodo vključili v nadaljnje izobraževanje, ki jih bo pripra-
vilo na vstop na trg dela; tretji bodo začeli delati takoj po zaključku obveznega šolanja. Ne
glede na to, ali se želijo še naprej izobraževati ali se zaposliti, pa bo bralna pismenost po-
membna za njihovo dejavno udeležbo v njihovi skupnosti, ekonomskem in zasebnem ži-
vljenju.
... zajema razumevanje, uporabo, razmišljanje ...
Besedo “razumevanje” takoj povežemo z bralnim razumevanjem, splošno sprejeto pr-
vino branja. Beseda “uporaba” se nanaša na pojma apliciranja in delovanja – torej na to,
da s prebranim nekaj počnemo. “Razumevanju” in “uporabi” je dodano “razmišljanje”, s
čimer se poudari ideja, da je branje interaktivno: pri soočanju z besedilom se bralci opi-
rajo na lastne misli in izkušnje. Seveda vsaka bralna aktivnost zahteva nekaj razmišljanja,
opiranja na informacije zunaj besedila. Celo popolni začetniki se pri dekodiranju besedi-
la opirajo na simbolno znanje, za izluščenje pomena pa morajo poznati tudi besedišče. S
tem, ko se veča njihova zaloga informacij, izkušenj in prepričanj, bralci nenehno – pogo-
32
