Page 37 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 37
Izobraževalni kontekst
Ta situacija branja je navadno vključena pri pridobivanju informacij v okviru izobra-
ževanja in učenja. Gradiva ponavadi določijo učitelji in jih ne izberejo učenci sami. Vsebi-
na je navadno oblikovana posebej za namen pouka ali posamezne učne enote. To so nalo-
ge, ki jih lahko prepoznamo kot »beremo zato, da se naučimo« (Sticht, 1975 in Stiggins,
1982 v Repež in Štraus, 2007).
Tabela 3 spodaj prikazuje razvrstitev nalog bralne pismenosti v vseh štirih kontekstih
v raziskavi PISA 2012. Kot lahko opazimo, prevladuje osebni kontekst, čemur sledijo izo-
braževalni, javni in poklicni.
Tabela 3: Razvrstitev nalog bralne pismenosti glede na kontekst v raziskavi PISA 2012
Kontekst Odstotek nalog (%)
Osebni 36
Javni 11
Poklicni 20
Izobraževalni 33
SKUPAJ 100
Oblika besedila
Za namene ugotavljanja bralne pismenosti potrebujemo ustrezna besedila, ki so zno-
traj sebe koherentna in skladna z določeno ravnjo, ki jo želimo opisati. Obstaja mnogo raz-
ličnih oblik in vrst besedil, namen raziskave PISA pa je zajeti čim širši razpon le-teh. Glede
na omenjeno raznovrstnost je težko opredeliti idealno klasifikacijo, kar uporaba digital-
nih besedil dodatno otežuje.
Na tem mestu navajamo klasifikacijo besedil, ki velja od raziskave PISA 2009 naprej in
vključuje tudi digitalna besedila, ki pa jih v okviru teh izhodišč ne bomo podrobneje opi-
sovali. Besedila so v okviru raziskave razvrščena glede na medij, računalniško okolje, obliko
in tip besedila, in sicer na naslednji način:
- Medij: tiskana in digitalna besedila;
- Računalniško okolje: besedila, preko katerih dijak le sprejema določene infor-
macije in jih ne more spreminjati (spletne strani ipd.), besedila v obliki sporočila
in mešana besedila (klasifikacija glede na računalniško okolje seveda velja le za ra-
čunalniško preverjanje bralne pismenosti);
37
Ta situacija branja je navadno vključena pri pridobivanju informacij v okviru izobra-
ževanja in učenja. Gradiva ponavadi določijo učitelji in jih ne izberejo učenci sami. Vsebi-
na je navadno oblikovana posebej za namen pouka ali posamezne učne enote. To so nalo-
ge, ki jih lahko prepoznamo kot »beremo zato, da se naučimo« (Sticht, 1975 in Stiggins,
1982 v Repež in Štraus, 2007).
Tabela 3 spodaj prikazuje razvrstitev nalog bralne pismenosti v vseh štirih kontekstih
v raziskavi PISA 2012. Kot lahko opazimo, prevladuje osebni kontekst, čemur sledijo izo-
braževalni, javni in poklicni.
Tabela 3: Razvrstitev nalog bralne pismenosti glede na kontekst v raziskavi PISA 2012
Kontekst Odstotek nalog (%)
Osebni 36
Javni 11
Poklicni 20
Izobraževalni 33
SKUPAJ 100
Oblika besedila
Za namene ugotavljanja bralne pismenosti potrebujemo ustrezna besedila, ki so zno-
traj sebe koherentna in skladna z določeno ravnjo, ki jo želimo opisati. Obstaja mnogo raz-
ličnih oblik in vrst besedil, namen raziskave PISA pa je zajeti čim širši razpon le-teh. Glede
na omenjeno raznovrstnost je težko opredeliti idealno klasifikacijo, kar uporaba digital-
nih besedil dodatno otežuje.
Na tem mestu navajamo klasifikacijo besedil, ki velja od raziskave PISA 2009 naprej in
vključuje tudi digitalna besedila, ki pa jih v okviru teh izhodišč ne bomo podrobneje opi-
sovali. Besedila so v okviru raziskave razvrščena glede na medij, računalniško okolje, obliko
in tip besedila, in sicer na naslednji način:
- Medij: tiskana in digitalna besedila;
- Računalniško okolje: besedila, preko katerih dijak le sprejema določene infor-
macije in jih ne more spreminjati (spletne strani ipd.), besedila v obliki sporočila
in mešana besedila (klasifikacija glede na računalniško okolje seveda velja le za ra-
čunalniško preverjanje bralne pismenosti);
37
