Page 34 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 34
i z napisanimi ali tiskanimi besedili morajo bralci za to, da opravijo neko bralno aktiv-
nost, povezano z elektronskim besedilom, poiskati bistveno več lastnih poti.
Namesto besede “informacija”, ki je uporabljena v določenih drugih opredelitvah bra-
nja, smo izbrali izraz “besedilo” zaradi njegove povezave s pisnim jezikom ter zato, ker se
bolj očitno nanaša tako na branje leposlovja kot tudi na branje, namenjeno zbiranju infor-
macij.
... z namenom razviti lasten potencial in znanje ter aktivno
sodelovati v družbi
V zgornjih besedah naj bi bile v celoti zajete situacije, v katerih bralna pismenost igra
določeno vlogo: od zasebnih do javnih, od šole do delovnega mesta, od formalnega izo-
braževanja do vseživljenjskega učenja in aktivnega državljanstva. Formulacija “razviti la-
sten potencial in znanje” se nanaša na idejo, da bralna pismenost omogoča izpolnitev po-
sameznikovih želja – tako jasnih, kakršni sta diplomiranje in zaposlitev, kot manj jasnih
in manj neposrednih, takih, ki bogatijo in podaljšujejo zasebno življenje in vseživljenjsko
učenje. Beseda “sodelovati” nakazuje, da bralna pismenost ljudem omogoča, da prispevajo
k družbi in hkrati poskrbijo za lastne potrebe: “sodelovanje” vključuje družbeni, kultur-
ni in politični angažma. Pismeni ljudje se denimo bolje znajdejo v kompleksnih instituci-
jah, kakršne so zdravstveni sistem, vladni uradi ali odvetniške pisarne, poleg tega pa lahko
polneje sodelujejo v demokratični družbi tako, da volijo na podlagi informiranih odlo-
čitev. Sodelovanje lahko zajema tudi kritično držo, korak v smeri večje osebne svobode,
emancipacije in pridobivanja moči (Linnakylä, 1992; Lundberg, 1991, 1997; MacCarthey
in Raphael, 1989).
Pred petdesetimi leti je Gray v svojem delu Maturity in Reading pisal o “interesih, dr-
žah in spretnostih, ki mladim in odraslim pomagajo, da se učinkovito soočijo z življenjski-
mi situacijami, ki od njih zahtevajo branje” (Gray in Rogers, 1956). Koncept bralne pisme-
nosti v raziskavi PISA je usklajen z Grayevim širokim in poglobljenim pojmom zrelosti pri
branju, istočasno pa vključuje nove izzive, povezane z branjem, ki jih prinaša 21. stoletje.
PISA pojmuje branje kot temelj za polno sodelovanje v ekonomskem, političnem, skupno-
stnem in kulturnem življenju sodobne družbe.
34
nost, povezano z elektronskim besedilom, poiskati bistveno več lastnih poti.
Namesto besede “informacija”, ki je uporabljena v določenih drugih opredelitvah bra-
nja, smo izbrali izraz “besedilo” zaradi njegove povezave s pisnim jezikom ter zato, ker se
bolj očitno nanaša tako na branje leposlovja kot tudi na branje, namenjeno zbiranju infor-
macij.
... z namenom razviti lasten potencial in znanje ter aktivno
sodelovati v družbi
V zgornjih besedah naj bi bile v celoti zajete situacije, v katerih bralna pismenost igra
določeno vlogo: od zasebnih do javnih, od šole do delovnega mesta, od formalnega izo-
braževanja do vseživljenjskega učenja in aktivnega državljanstva. Formulacija “razviti la-
sten potencial in znanje” se nanaša na idejo, da bralna pismenost omogoča izpolnitev po-
sameznikovih želja – tako jasnih, kakršni sta diplomiranje in zaposlitev, kot manj jasnih
in manj neposrednih, takih, ki bogatijo in podaljšujejo zasebno življenje in vseživljenjsko
učenje. Beseda “sodelovati” nakazuje, da bralna pismenost ljudem omogoča, da prispevajo
k družbi in hkrati poskrbijo za lastne potrebe: “sodelovanje” vključuje družbeni, kultur-
ni in politični angažma. Pismeni ljudje se denimo bolje znajdejo v kompleksnih instituci-
jah, kakršne so zdravstveni sistem, vladni uradi ali odvetniške pisarne, poleg tega pa lahko
polneje sodelujejo v demokratični družbi tako, da volijo na podlagi informiranih odlo-
čitev. Sodelovanje lahko zajema tudi kritično držo, korak v smeri večje osebne svobode,
emancipacije in pridobivanja moči (Linnakylä, 1992; Lundberg, 1991, 1997; MacCarthey
in Raphael, 1989).
Pred petdesetimi leti je Gray v svojem delu Maturity in Reading pisal o “interesih, dr-
žah in spretnostih, ki mladim in odraslim pomagajo, da se učinkovito soočijo z življenjski-
mi situacijami, ki od njih zahtevajo branje” (Gray in Rogers, 1956). Koncept bralne pisme-
nosti v raziskavi PISA je usklajen z Grayevim širokim in poglobljenim pojmom zrelosti pri
branju, istočasno pa vključuje nove izzive, povezane z branjem, ki jih prinaša 21. stoletje.
PISA pojmuje branje kot temelj za polno sodelovanje v ekonomskem, političnem, skupno-
stnem in kulturnem življenju sodobne družbe.
34
