Page 36 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6
P. 36
nost dogaja, temveč glede na občinstvo in prvotni namen besedila, ki ga je predvidel av-
tor. Na primer, mnogo besedil, ki se jih uporablja pri pouku, ni specifično zasnovanih za
delo v šoli – literarno besedilo, ki ga dijaki berejo pri pouku slovenskega jezika, je bilo pr-
votno zasnovano za prostočasno branje oz. uživanje v branju. Tovrstno besedilo bo glede
na njegov prvotni pomen v raziskavi PISA vključeno v kategorijo osebnega in ne izobra-
ževalnega konteksta, medtem ko se učbeniki, ki jih dijaki prav tako berejo v šoli ter izven
nje, uvrščeni v kategorijo izobraževalnega konteksta.
Pomembno je poudariti, da se štiri omenjene kategorije prekrivajo. Kot že omenjeno,
se v praksi pogosto dogaja, da je namen določenega besedila tako izobraževanje kot bra-
nje za užitek oz. zabavo (osebni in izobraževalni kontekst) ali pa besedilo podaja strokov-
ni nasvet, ki je obenem tudi splošna informacija (poklicni in javni kontekst). Namen razi-
skave PISA je zagotoviti čim večjo raznolikost bralnih kontekstov in vsebin. Cilj je doseči
ravnovesje med široko opredelitvijo bralne pismenosti, ki se uporablja v raziskavi PISA, in
jezikovno ter kulturno raznolikostjo sodelujočih držav. Ta raznolikost pomaga zagotoviti,
da nobena skupina sodelujočih učencev nima prednosti zaradi vsebine nalog.
V nadaljevanju podrobneje opisujemo štiri temeljne bralne situacije oz. kontekste.
Osebni kontekst
Ta situacija branja poteka zato, da se uresničijo interesi posameznika, in sicer tako
praktični kot tudi intelektualni. Vključuje tudi branje, katerega namen je ohranjanje ali
razvijanje odnosa z drugimi ljudmi. Vsebine ponavadi vključujejo osebna pisma, leposlov-
je, biografije in informativna besedila, ki jih posameznik bere zaradi radovednosti v pro-
stem času ali za razvedritev (Repež in Štraus, 2007).
Javni kontekst
Ta situacija branja poteka zato, ker posameznikom omogoča sodelovanje v aktivnostih
širše družbe. Vključuje tako uporabo uradnih dokumentov kot tudi informacije o javnih
dogodkih. Na splošno so ta besedila povezana z bolj ali manj anonimnimi stiki z drugi-
mi (prav tam).
Poklicni kontekst
Čeprav vsem sedanjim 15-letnikom na delu ne bo treba enako pogosto brati, je kljub
temu pomembno ovrednotiti njihovo pripravljenost za premik v svet dela, ker bo pribli-
žno 50 odstotkov 15-letnikov v večini držav v letu ali dveh postalo del delovne sile. Naloge
tega tipa lahko prepoznamo kot »beremo zato, da naredimo«, ker so povezane z izvedbo
neposrednih delovnih nalog (prav tam).
36
tor. Na primer, mnogo besedil, ki se jih uporablja pri pouku, ni specifično zasnovanih za
delo v šoli – literarno besedilo, ki ga dijaki berejo pri pouku slovenskega jezika, je bilo pr-
votno zasnovano za prostočasno branje oz. uživanje v branju. Tovrstno besedilo bo glede
na njegov prvotni pomen v raziskavi PISA vključeno v kategorijo osebnega in ne izobra-
ževalnega konteksta, medtem ko se učbeniki, ki jih dijaki prav tako berejo v šoli ter izven
nje, uvrščeni v kategorijo izobraževalnega konteksta.
Pomembno je poudariti, da se štiri omenjene kategorije prekrivajo. Kot že omenjeno,
se v praksi pogosto dogaja, da je namen določenega besedila tako izobraževanje kot bra-
nje za užitek oz. zabavo (osebni in izobraževalni kontekst) ali pa besedilo podaja strokov-
ni nasvet, ki je obenem tudi splošna informacija (poklicni in javni kontekst). Namen razi-
skave PISA je zagotoviti čim večjo raznolikost bralnih kontekstov in vsebin. Cilj je doseči
ravnovesje med široko opredelitvijo bralne pismenosti, ki se uporablja v raziskavi PISA, in
jezikovno ter kulturno raznolikostjo sodelujočih držav. Ta raznolikost pomaga zagotoviti,
da nobena skupina sodelujočih učencev nima prednosti zaradi vsebine nalog.
V nadaljevanju podrobneje opisujemo štiri temeljne bralne situacije oz. kontekste.
Osebni kontekst
Ta situacija branja poteka zato, da se uresničijo interesi posameznika, in sicer tako
praktični kot tudi intelektualni. Vključuje tudi branje, katerega namen je ohranjanje ali
razvijanje odnosa z drugimi ljudmi. Vsebine ponavadi vključujejo osebna pisma, leposlov-
je, biografije in informativna besedila, ki jih posameznik bere zaradi radovednosti v pro-
stem času ali za razvedritev (Repež in Štraus, 2007).
Javni kontekst
Ta situacija branja poteka zato, ker posameznikom omogoča sodelovanje v aktivnostih
širše družbe. Vključuje tako uporabo uradnih dokumentov kot tudi informacije o javnih
dogodkih. Na splošno so ta besedila povezana z bolj ali manj anonimnimi stiki z drugi-
mi (prav tam).
Poklicni kontekst
Čeprav vsem sedanjim 15-letnikom na delu ne bo treba enako pogosto brati, je kljub
temu pomembno ovrednotiti njihovo pripravljenost za premik v svet dela, ker bo pribli-
žno 50 odstotkov 15-letnikov v večini držav v letu ali dveh postalo del delovne sile. Naloge
tega tipa lahko prepoznamo kot »beremo zato, da naredimo«, ker so povezane z izvedbo
neposrednih delovnih nalog (prav tam).
36
