Page 35 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja bralne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 6

ditev področja bralne pismenosti

Bralna pismenost je večplastni model. Medtem ko ga sestavlja mnogo elementov, pa ne
moremo vseh upoštevati pri sestavi testa PISA. V nadaljevanju navajamo le tiste, ki so jih
strokovnjaki v mednarodnem združenju označili kot najpomembnejše.

Torej, bralno pismenost v raziskavi PISA 2012 določajo naslednji, medsebojno pove-
zani, temeljni vidiki:

- situacija oz. kontekst, ki se nanaša na razpon kontekstov, v katere so bralne na-
loge postavljene,
- oblika besedila, ki se nanaša na tip besedila, ter
- vidik bralne pismenosti, ki se nanaša na kognitivni pristop, ki se ga posame-
znik pri soočanju z bralno nalogo poslužuje.
V nadaljevanju bomo te vidike podrobneje razložili. S poudarkom na teh vidikih so v
mednarodnem centru zagotovili, da naloge, ki so bile zasnovane za potrebe raziskave, od-
ražajo celo vrsto situacij, oblik besedila ter zahtevanih kognitivnih pristopov, hkrati pa v
celoti in učinkovito zajemajo tisto, kar smo opredelili kot bralno pismenost.

Bralne situacije oz. konteksti

Opredelitev bralnih situacij v raziskavi PISA je narejena na podlagi raziskav Sveta
Evrope (1996) o jeziku. V okviru raziskave so bili določeni štirje temeljni bralni konte-
ksti: osebni (branje za zasebno uporabo), javni (branje za javno uporabo), poklicni (branje
v okviru zahtev poklica) in izobraževalni (branje za izobraževanje). Ker je namen bralne
pismenosti v raziskavi PISA ugotavljanje bralnih spretnosti, ki se pojavljajo tako v šoli kot
zunaj nje, naloge v kontekstualne kategorije niso razvrščene glede na to, kje se bralna ak-

35