Page 21 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 21
ivacijski dejavniki bralnih dosežkov
v raziskavi PISA 2009
Melita Puklek Levpušček,1 Anja Podlesek1
in Klaudija Šterman Ivančič2
Motivacija za branje
Motivacija za branje je v zadnjih dveh desetletjih pogost predmet proučevanja strokov-
njakov z različnih področij, še posebej bralne pismenosti. V strokovni literaturi je zasle-
diti opredelitve bralne motivacije predvsem v smislu večdimenzionalnega konstrukta, ki
zajema elemente teorije pripisovanja, koncept samoučinkovitosti, bralne identitete, situa-
cijskega in motivacijskega interesa, vrednotenja branja, odnosa do branja, samousmerjanja
ter samoregulacije bralnega procesa, njene dimenzije pa so največkrat opredeljene z vidika
zunanje in notranje motivacije (Meltzer in Hamann, 2004).12
Guthrie in Wigfield, ki ju štejemo med najpomembnejše sodobne avtorje s področja
bralne motivacije, opredeljujeta motivacijo za branje kot večdimenzionalen konstrukt, ki
zajema niz ciljev in prepričanj, ki vodijo bralno vedenje posameznika in so med seboj v ve-
čini pozitivno povezani. Nadalje menita, da gre za interakcijo med posameznikovimi oseb-
nimi cilji, vrednotami in prepričanji, ki se navezujejo na različne teme, procese ter rezulta-
te branja (Guthrie in Wigfield, 1997). Tudi S. Pečjak (2010) v našem prostoru opredeljuje
bralno motivacijo kot »nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo
človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da
vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti).«
Raziskovalci navajajo različne motivacijske elemente bralne pismenosti. L. Baker in D.
Scher (v Pečjak, 2010) menita, da konstrukt bralne motivacije zajema posameznikov inte-
res za branje, njegov odnos do branja, zaznavo lastne bralne kompetentnosti ter vredno-
tenje različnih bralnih dejavnosti. Csikszentmihalyi (v Pečjak et al., 2006) pa opredelju-
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
2 Pedagoški inštitut v Ljubljani
21
v raziskavi PISA 2009
Melita Puklek Levpušček,1 Anja Podlesek1
in Klaudija Šterman Ivančič2
Motivacija za branje
Motivacija za branje je v zadnjih dveh desetletjih pogost predmet proučevanja strokov-
njakov z različnih področij, še posebej bralne pismenosti. V strokovni literaturi je zasle-
diti opredelitve bralne motivacije predvsem v smislu večdimenzionalnega konstrukta, ki
zajema elemente teorije pripisovanja, koncept samoučinkovitosti, bralne identitete, situa-
cijskega in motivacijskega interesa, vrednotenja branja, odnosa do branja, samousmerjanja
ter samoregulacije bralnega procesa, njene dimenzije pa so največkrat opredeljene z vidika
zunanje in notranje motivacije (Meltzer in Hamann, 2004).12
Guthrie in Wigfield, ki ju štejemo med najpomembnejše sodobne avtorje s področja
bralne motivacije, opredeljujeta motivacijo za branje kot večdimenzionalen konstrukt, ki
zajema niz ciljev in prepričanj, ki vodijo bralno vedenje posameznika in so med seboj v ve-
čini pozitivno povezani. Nadalje menita, da gre za interakcijo med posameznikovimi oseb-
nimi cilji, vrednotami in prepričanji, ki se navezujejo na različne teme, procese ter rezulta-
te branja (Guthrie in Wigfield, 1997). Tudi S. Pečjak (2010) v našem prostoru opredeljuje
bralno motivacijo kot »nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo
človeka k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da
vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti).«
Raziskovalci navajajo različne motivacijske elemente bralne pismenosti. L. Baker in D.
Scher (v Pečjak, 2010) menita, da konstrukt bralne motivacije zajema posameznikov inte-
res za branje, njegov odnos do branja, zaznavo lastne bralne kompetentnosti ter vredno-
tenje različnih bralnih dejavnosti. Csikszentmihalyi (v Pečjak et al., 2006) pa opredelju-
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
2 Pedagoški inštitut v Ljubljani
21
