Page 18 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 18
bralcev (60 %), ki pa imajo v različni meri razvite učne in metakognitivne bralne stra-
tegije. Odstotki dijakov, ki se nahajajo v posameznem profilu, variirajo glede na izobraže-
valni program in spol dijakov. V splošnem so rezultati študije pokazali, da bi v slovenskem
izobraževanju veljalo okrepiti socialni kontekst branja v mladostniškem obdobju. Pri po-
uku je treba spodbujati več razprav o prebranem, ne le na ravni učitelj – posamezen uče-
nec, ampak tudi z vrstniškim delom v skupini. Prav tako bi povezovanje učenja z upora-
bo informacijsko–komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku in doma verjetno ugodno
učinkovalo na poskus povečanja motivacije za branje, zlasti pri fantih. Naslednjo raziska-
vo z naslovom Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalnostjo in različnimi
področji samopodobe pri študentih so izvedli Darja Kobal Grum, Janez Kolenc in Man-
ca Seničar. V njej so se ukvarjali z različnimi vidiki motivacije pri študentih. Zanimalo jih
je, kako se različni vidiki motivacije za izobraževanje in motivacije za tekmovanje ter vi-
diki samospoštovanja razlikujejo po spolu, študijski usmeritvi in študijskem uspehu štu-
dentov. Študentke so tako v večji meri kot študentje notranje motivirane za študij, izbere-
jo študij v skladu s svojimi zanimanji, pri tem sledijo tudi zunanjim kriterijem, vendar se z
njimi poistovetijo, kažejo manj izraženo željo po zmagi in več zadovoljstva ob izboljšanju
lastnih sposobnosti ter dobro opravljeni nalogi. Glede na različne študijske usmeritve av-
torji ugotavljajo, da družboslovci v večji meri kot naravoslovci kažejo notranjo motivacijo
za študij, sledijo tudi zunanjim ciljem, vendar se z njimi poistovetijo, vedo, zakaj so se od-
ločili za nek študij in imajo bolj izoblikovane cilje, so manj hipertekmovalni, vendar bolj
tekmovalni v smislu izboljšanja lastnih sposobnosti in dobro opravljenih nalog. Ugotovi-
tve raziskave poudarjajo pomen spodbujanja notranje motivacije za študij in tekmovalno-
sti predvsem v smislu osebnega razvoja posameznika. V tretji študiji z naslovom Motivaci-
ja v izobraževanju odraslih so se avtorji Marko Radovan, Sabina Jelenc Krašovec in Sonja
Kump ukvarjali z motivacijo odraslih, ki so v procesu izobraževanja. Zanimalo jih je, v
kolikšni meri se pri izvajanju strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih upošteva-
jo navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki so opre-
deljena v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Podrobneje so se ukvarjali z
vlogo osebnega izobraževalnega načrta (OIN) pri motiviranju odraslih za izobraževanje
in zagotavljanju njihovega uspešnejšega dokončanja študija. V raziskavi so sodelovali orga-
nizatorji izobraževanja in odrasli udeleženci izobraževanja. Rezultati so pokazali razhaja-
nje v percepciji uporabe in koristnosti OIN. Za kar polovico organizatorjev izobraževanja
priprava in izvajanje OIN ne predstavlja motivacijskega sredstva, ampak težavo. Večino
odraslih udeležencev izobraževanja pa OIN ne motivira. Avtorji ugotavljajo, da je OIN
18
tegije. Odstotki dijakov, ki se nahajajo v posameznem profilu, variirajo glede na izobraže-
valni program in spol dijakov. V splošnem so rezultati študije pokazali, da bi v slovenskem
izobraževanju veljalo okrepiti socialni kontekst branja v mladostniškem obdobju. Pri po-
uku je treba spodbujati več razprav o prebranem, ne le na ravni učitelj – posamezen uče-
nec, ampak tudi z vrstniškim delom v skupini. Prav tako bi povezovanje učenja z upora-
bo informacijsko–komunikacijske tehnologije (IKT) pri pouku in doma verjetno ugodno
učinkovalo na poskus povečanja motivacije za branje, zlasti pri fantih. Naslednjo raziska-
vo z naslovom Povezanost med motivacijo za izobraževanje, tekmovalnostjo in različnimi
področji samopodobe pri študentih so izvedli Darja Kobal Grum, Janez Kolenc in Man-
ca Seničar. V njej so se ukvarjali z različnimi vidiki motivacije pri študentih. Zanimalo jih
je, kako se različni vidiki motivacije za izobraževanje in motivacije za tekmovanje ter vi-
diki samospoštovanja razlikujejo po spolu, študijski usmeritvi in študijskem uspehu štu-
dentov. Študentke so tako v večji meri kot študentje notranje motivirane za študij, izbere-
jo študij v skladu s svojimi zanimanji, pri tem sledijo tudi zunanjim kriterijem, vendar se z
njimi poistovetijo, kažejo manj izraženo željo po zmagi in več zadovoljstva ob izboljšanju
lastnih sposobnosti ter dobro opravljeni nalogi. Glede na različne študijske usmeritve av-
torji ugotavljajo, da družboslovci v večji meri kot naravoslovci kažejo notranjo motivacijo
za študij, sledijo tudi zunanjim ciljem, vendar se z njimi poistovetijo, vedo, zakaj so se od-
ločili za nek študij in imajo bolj izoblikovane cilje, so manj hipertekmovalni, vendar bolj
tekmovalni v smislu izboljšanja lastnih sposobnosti in dobro opravljenih nalog. Ugotovi-
tve raziskave poudarjajo pomen spodbujanja notranje motivacije za študij in tekmovalno-
sti predvsem v smislu osebnega razvoja posameznika. V tretji študiji z naslovom Motivaci-
ja v izobraževanju odraslih so se avtorji Marko Radovan, Sabina Jelenc Krašovec in Sonja
Kump ukvarjali z motivacijo odraslih, ki so v procesu izobraževanja. Zanimalo jih je, v
kolikšni meri se pri izvajanju strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih upošteva-
jo navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki so opre-
deljena v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Podrobneje so se ukvarjali z
vlogo osebnega izobraževalnega načrta (OIN) pri motiviranju odraslih za izobraževanje
in zagotavljanju njihovega uspešnejšega dokončanja študija. V raziskavi so sodelovali orga-
nizatorji izobraževanja in odrasli udeleženci izobraževanja. Rezultati so pokazali razhaja-
nje v percepciji uporabe in koristnosti OIN. Za kar polovico organizatorjev izobraževanja
priprava in izvajanje OIN ne predstavlja motivacijskega sredstva, ampak težavo. Večino
odraslih udeležencev izobraževanja pa OIN ne motivira. Avtorji ugotavljajo, da je OIN
18
