Page 179 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 179
ljanje močnih in šibkih področij odraslega udeleženca izobraževanja. Anketirance smo
nadalje vprašali, v kakšne namene uporabljajo OIN. Glede na njihove odgovore vidimo,
da ga vidijo zlasti kot sredstvo za lažje načrtovanje izobraževalne poti udeležencev oz. kot
sredstvo za organizacijo učnega procesa udeležencev ter sredstvo za uspešnejše načrtova-
nje in večjo kakovost procesa poučevanja, manj pa kot motivacijsko sredstvo, sredstvo za
vrednotenje formalnih in neformalnih izkušenj ali pa možnost za izboljšanje kakovosti
učnega procesa.
Organizatorji/vodje izobraževanja odraslih v odprtih vprašanjih poudarjajo tudi vlo-
go OIN kot pomoč posameznikom pri organiziranju in načrtovanju izobraževanja, kot
dejavnik motiviranja, pojavi pa se tudi mnenje, da že opažajo »manjši osip in večjo uspe-
šnost udeležencev pri izpeljavi načrtovanega izobraževanja«.
To ponazarjajo sledeči odgovori:
»Kandidatu pomaga pri njegovem študiju, nam pa pri organizaciji dela.«
»Udeležencem je to nek kažipot skozi celo šolsko leto, katere izpite morajo
opraviti.« »OIN prispeva k večji preglednosti za udeležence in zaposlene. Na hiter
način omogoča vpogled v potek izobraževanja udeleženca.«
»Opažamo manjši osip in večjo uspešnost udeležencev pri izpeljavi načrtovanega iz-
obraževanja.«
Po drugi strani pa organizatorji/vodje izobraževanja odraslih, ki menijo, da OIN ne
prispeva k izboljšanju kakovosti izobraževalnega procesa, za to navajajo zlasti naslednje
razloge: preveč dela za organizatorje in majhen (ali celo negativen) učinek na udeležen-
ce; negativen odnos udeležencev do OIN zaradi dodatnih obveznosti in občutek, da so s
podpisom OIN obvezani k izpolnjevanju obveznosti in nadzirani s strani izobraževalne
organizacije. Sorazmerno velik delež organizatorjev izobraževanja OIN razume le kot bi-
rokratsko zahtevo, ki je sama sebi namen.
To dokazujejo izjave več anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih:
»Na kakovost izobraževalnega procesa to ne vpliva. Ta je odvisna od drugih
dejavnikov (učitelji, prostor, informiranost, razpoložljivo gradivo ...). Osebni načrt
pa je lahko v pomoč posamezniku za redno spremljanje izvedbenega predmetnika in
pravočasno opravljanje obveznosti. Nekateri udeleženci ga žal sprejmejo kot nebodi-
gatreba papir, ki služi šoli in ne njemu.«
»Že dosedaj smo počeli vse to ... ubija nas papirologija, OIN ima najmanj 3 stra-
ni, tu so še vloga za priznavanje, zapis uvodnega pogovora, zapisniki komisije za pri-
179
nadalje vprašali, v kakšne namene uporabljajo OIN. Glede na njihove odgovore vidimo,
da ga vidijo zlasti kot sredstvo za lažje načrtovanje izobraževalne poti udeležencev oz. kot
sredstvo za organizacijo učnega procesa udeležencev ter sredstvo za uspešnejše načrtova-
nje in večjo kakovost procesa poučevanja, manj pa kot motivacijsko sredstvo, sredstvo za
vrednotenje formalnih in neformalnih izkušenj ali pa možnost za izboljšanje kakovosti
učnega procesa.
Organizatorji/vodje izobraževanja odraslih v odprtih vprašanjih poudarjajo tudi vlo-
go OIN kot pomoč posameznikom pri organiziranju in načrtovanju izobraževanja, kot
dejavnik motiviranja, pojavi pa se tudi mnenje, da že opažajo »manjši osip in večjo uspe-
šnost udeležencev pri izpeljavi načrtovanega izobraževanja«.
To ponazarjajo sledeči odgovori:
»Kandidatu pomaga pri njegovem študiju, nam pa pri organizaciji dela.«
»Udeležencem je to nek kažipot skozi celo šolsko leto, katere izpite morajo
opraviti.« »OIN prispeva k večji preglednosti za udeležence in zaposlene. Na hiter
način omogoča vpogled v potek izobraževanja udeleženca.«
»Opažamo manjši osip in večjo uspešnost udeležencev pri izpeljavi načrtovanega iz-
obraževanja.«
Po drugi strani pa organizatorji/vodje izobraževanja odraslih, ki menijo, da OIN ne
prispeva k izboljšanju kakovosti izobraževalnega procesa, za to navajajo zlasti naslednje
razloge: preveč dela za organizatorje in majhen (ali celo negativen) učinek na udeležen-
ce; negativen odnos udeležencev do OIN zaradi dodatnih obveznosti in občutek, da so s
podpisom OIN obvezani k izpolnjevanju obveznosti in nadzirani s strani izobraževalne
organizacije. Sorazmerno velik delež organizatorjev izobraževanja OIN razume le kot bi-
rokratsko zahtevo, ki je sama sebi namen.
To dokazujejo izjave več anketiranih organizatorjev/vodij izobraževanja odraslih:
»Na kakovost izobraževalnega procesa to ne vpliva. Ta je odvisna od drugih
dejavnikov (učitelji, prostor, informiranost, razpoložljivo gradivo ...). Osebni načrt
pa je lahko v pomoč posamezniku za redno spremljanje izvedbenega predmetnika in
pravočasno opravljanje obveznosti. Nekateri udeleženci ga žal sprejmejo kot nebodi-
gatreba papir, ki služi šoli in ne njemu.«
»Že dosedaj smo počeli vse to ... ubija nas papirologija, OIN ima najmanj 3 stra-
ni, tu so še vloga za priznavanje, zapis uvodnega pogovora, zapisniki komisije za pri-
179
