Page 181 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 181
»OIN predstavlja posamezniku zemljevid izobraževanja. Težo pridobi tudi s tem,
ker ga sestavi skupaj z organizatorjem z največjo mero lastnega sodelovanja in upošte-
vanja individualnih potreb. V pripravi OIN dobi posameznik zanj potrebno osebno
pozornost, hkrati pa tudi zaveznika, nekoga, ki bo bdel nad njim, kar mu daje doda-
ten občutek varnosti. OIN predstavlja tudi možnost sprotnega vrednotenja ob dose-
ganju zastavljenih ciljev.«
Ali pa:
»Skupaj z udeležencem načrtujem število opravljenih izpitov. Prav tako udeleženec
oceni svojo motivacijo za izobraževanje – koliko je pripravljen narediti za to, da bo
uspešen (obiskovati priprave na izpite, govorilne ure ...), koliko se mu zdi pomembno,
da dokonča izobraževanje.«
Tisti organizatorji/vodje izobraževanja odraslih, ki OIN ne vidijo kot motivacijsko
sredstvo, pa navajajo odgovore:
»Udeleženci ga večinoma jemljejo kot še en papir, ki je namenjen šoli in ne njim.«
»Nisem opazila, da bi bil OIN motivacijsko sredstvo. Motivacija v večini primerov
izhaja iz udeležencev samih, pripomorejo pa še: plačilo delodajalca, skupinska dina-
mika, uspeh pri izpitih ...«
»Udeležencem se ne zdi smiseln.«
»Udeleženec je motiviran ali ne, to nima nobene povezave z OIN oz. če nekatere
ugotovitve vanj zapišemo.«
Kot vidimo, nekateri organizatorji/vodje izobraževanja odraslih menijo, da je težko
soditi, koliko je OIN motivacijsko sredstvo, saj je to odvisno od vsakega posameznega ude-
leženca izobraževanja, spet drugi pa, da je to le »kos papirja več«, ki je namenjen šoli in ne
posamezniku; ob tem nekateri dodajajo, da OIN nima nikakršnega vpliva na motivacijo
in da udeleženci v njem ne vidijo nobenega smisla. Če nekoliko bolj celostno ovrednotimo
odgovore anketiranih organizatorjev in vodij izobraževanja odraslih na srednjih poklic-
nih in strokovnih šolah, ugotovimo, da si na izobraževalnih institucijah sicer prizadevajo,
da bi izobraževanje odraslim čim bolj prilagodili in upoštevali njihove potrebe, vendar pa
jim to vedno ne uspeva, kar je posledica mnogih dejavnikov. Tako odgovori potrjujejo, da
več kot polovici anketiranih organizatorjev izobraževanja odraslih priprava OIN predsta-
vlja težavo, kar gotovo vpliva na kakovost dela in posledično na uspešnost ter zadovoljstvo
udeležencev pri izobraževanju.
181
ker ga sestavi skupaj z organizatorjem z največjo mero lastnega sodelovanja in upošte-
vanja individualnih potreb. V pripravi OIN dobi posameznik zanj potrebno osebno
pozornost, hkrati pa tudi zaveznika, nekoga, ki bo bdel nad njim, kar mu daje doda-
ten občutek varnosti. OIN predstavlja tudi možnost sprotnega vrednotenja ob dose-
ganju zastavljenih ciljev.«
Ali pa:
»Skupaj z udeležencem načrtujem število opravljenih izpitov. Prav tako udeleženec
oceni svojo motivacijo za izobraževanje – koliko je pripravljen narediti za to, da bo
uspešen (obiskovati priprave na izpite, govorilne ure ...), koliko se mu zdi pomembno,
da dokonča izobraževanje.«
Tisti organizatorji/vodje izobraževanja odraslih, ki OIN ne vidijo kot motivacijsko
sredstvo, pa navajajo odgovore:
»Udeleženci ga večinoma jemljejo kot še en papir, ki je namenjen šoli in ne njim.«
»Nisem opazila, da bi bil OIN motivacijsko sredstvo. Motivacija v večini primerov
izhaja iz udeležencev samih, pripomorejo pa še: plačilo delodajalca, skupinska dina-
mika, uspeh pri izpitih ...«
»Udeležencem se ne zdi smiseln.«
»Udeleženec je motiviran ali ne, to nima nobene povezave z OIN oz. če nekatere
ugotovitve vanj zapišemo.«
Kot vidimo, nekateri organizatorji/vodje izobraževanja odraslih menijo, da je težko
soditi, koliko je OIN motivacijsko sredstvo, saj je to odvisno od vsakega posameznega ude-
leženca izobraževanja, spet drugi pa, da je to le »kos papirja več«, ki je namenjen šoli in ne
posamezniku; ob tem nekateri dodajajo, da OIN nima nikakršnega vpliva na motivacijo
in da udeleženci v njem ne vidijo nobenega smisla. Če nekoliko bolj celostno ovrednotimo
odgovore anketiranih organizatorjev in vodij izobraževanja odraslih na srednjih poklic-
nih in strokovnih šolah, ugotovimo, da si na izobraževalnih institucijah sicer prizadevajo,
da bi izobraževanje odraslim čim bolj prilagodili in upoštevali njihove potrebe, vendar pa
jim to vedno ne uspeva, kar je posledica mnogih dejavnikov. Tako odgovori potrjujejo, da
več kot polovici anketiranih organizatorjev izobraževanja odraslih priprava OIN predsta-
vlja težavo, kar gotovo vpliva na kakovost dela in posledično na uspešnost ter zadovoljstvo
udeležencev pri izobraževanju.
181
