Page 115 - Puklek Levpušček, Melita, in Klaudija Šterman Ivančič, ur. Motivacijski dejavniki v izobraževanju mladine in odraslih. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 5
P. 115
ezanost med motivacijo
za izobraževanje, tekmovalnostjo
in različnimi področji samopodobe
pri študentih
Darja Kobal Grum,1 Janez Kolenc†2 in Manca Seničar1
Notranji in zunanji motivacijski viri
Motivacija je proces, ki spodbuja in usmerja vedenje posameznika k določenemu cilju
(Pintrich in Schunk, 1996). Motivacije ni mogoče opazovati neposredno, temveč lahko o
njej sklepamo le prek vedenja posameznika: napora, ki ga vloži v neko dejavnost, nalog,
ki jih opravlja, in prek tistega, kar nam o lastni motivaciji pove sam. Pintrich in Schunk
(1996) menita, da sta za razumevanje motivacije osrednjega pomena cilj in dejavnost. Cilj
je lahko prisoten eksplicitno ali implicitno (McMeniman, 1989). Če je prisoten eksplici-
tno, se ga posameznik jasno zaveda in ga v skladu z izkušnjami tudi spreminja. Če pa je cilj
v motivacijskem procesu prisoten implicitno, posameznik ne ve prav dobro, kaj hoče s svo-
jim vedenjem doseči. Tudi implicitno prisoten cilj se lahko z izkušnjami spreminja in po-
stane ekspliciten. Obema vrstama cilja pa je skupno zavedanje posameznika, da bi rad ne-
kaj dosegel. Dejavnost, na podlagi katere si posameznik prizadeva doseči zastavljeni cilj,
je lahko fizična ali mentalna (Pintrich in Schunk, 1996). Fizična dejavnost vsebuje napor,
vztrajnost itd., mentalna dejavnost pa zajema kognitivna dejanja, kot so načrtovanje, pre-
delava in organiziranje informacij, odločanje, reševanje problemov itd.12
Motivacija ima v mladostništvu zelo veliko vlogo predvsem v okviru učenja in izo-
braževanja, saj skrb za šolo in učno uspešnost že v zgodnjem mladostništvu postaja po-
memben dejavnik pri načrtovanju mladostnikovega nadaljnjega izobraževanja, ki začr-
ta tudi njegovo kasnejšo poklicno kariero (Anderman in Maehr, 1994). Raziskave kažejo,
da se z vstopom v mladostništvo občutno zmanjšajo trije pomembni dejavniki učne uspe-
šnosti: stališča do šole, samopodoba, ki se nanaša na sposobnosti, in motivacija učencev
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
2 Pedagoški inštitut v Ljubljani
115
za izobraževanje, tekmovalnostjo
in različnimi področji samopodobe
pri študentih
Darja Kobal Grum,1 Janez Kolenc†2 in Manca Seničar1
Notranji in zunanji motivacijski viri
Motivacija je proces, ki spodbuja in usmerja vedenje posameznika k določenemu cilju
(Pintrich in Schunk, 1996). Motivacije ni mogoče opazovati neposredno, temveč lahko o
njej sklepamo le prek vedenja posameznika: napora, ki ga vloži v neko dejavnost, nalog,
ki jih opravlja, in prek tistega, kar nam o lastni motivaciji pove sam. Pintrich in Schunk
(1996) menita, da sta za razumevanje motivacije osrednjega pomena cilj in dejavnost. Cilj
je lahko prisoten eksplicitno ali implicitno (McMeniman, 1989). Če je prisoten eksplici-
tno, se ga posameznik jasno zaveda in ga v skladu z izkušnjami tudi spreminja. Če pa je cilj
v motivacijskem procesu prisoten implicitno, posameznik ne ve prav dobro, kaj hoče s svo-
jim vedenjem doseči. Tudi implicitno prisoten cilj se lahko z izkušnjami spreminja in po-
stane ekspliciten. Obema vrstama cilja pa je skupno zavedanje posameznika, da bi rad ne-
kaj dosegel. Dejavnost, na podlagi katere si posameznik prizadeva doseči zastavljeni cilj,
je lahko fizična ali mentalna (Pintrich in Schunk, 1996). Fizična dejavnost vsebuje napor,
vztrajnost itd., mentalna dejavnost pa zajema kognitivna dejanja, kot so načrtovanje, pre-
delava in organiziranje informacij, odločanje, reševanje problemov itd.12
Motivacija ima v mladostništvu zelo veliko vlogo predvsem v okviru učenja in izo-
braževanja, saj skrb za šolo in učno uspešnost že v zgodnjem mladostništvu postaja po-
memben dejavnik pri načrtovanju mladostnikovega nadaljnjega izobraževanja, ki začr-
ta tudi njegovo kasnejšo poklicno kariero (Anderman in Maehr, 1994). Raziskave kažejo,
da se z vstopom v mladostništvo občutno zmanjšajo trije pomembni dejavniki učne uspe-
šnosti: stališča do šole, samopodoba, ki se nanaša na sposobnosti, in motivacija učencev
1 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo
2 Pedagoški inštitut v Ljubljani
115
