Page 201 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 201
ustvarjanje novih priložnosti za učenje ... 201
no za trg dela pa je, da se postopek zaključi v obliki javno veljavne listine,
certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Še vedno pa, kljub rešitvam, ki jih je ponudil sistem nacionalnih po-
klicnih kvalifikacij, ostaja odprto vprašanje, kako omogočiti priznava-
nje neformalnega in priložnostnega učenja za pridobitev formalne izo-
brazbe.
Hozjan (2010: 10) meni, da se v slovenskem izobraževalnem pro-
storu srečujemo s pomanjkljivostmi pri uvajanju procesov vrednotenja
in priznavanja rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja, pred-
vsem zaradi zgodovinske navezanosti razvijanja kompetenc na formalni
sistem izobraževanja. Je pa priznavanje rezultatov neformalnega učenja
v Sloveniji vključeno v vse ravni izobraževalnega sistema. Namen prizna-
vanja neformalnega in priložnostnega učenja v izobraževalnem sistemu
pa ni povsod enak in se pomembno razlikuje glede na različne stopnje iz-
obraževanja (Hozjan, 2010: 105).
V Sloveniji sta se uveljavili predvsem dve zakonsko urejeni poti ozi-
roma dva temeljna namena priznavanja neformalno pridobljenega zna-
nja, in sicer za nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje (nadalje-
vanje prekinjenega izobraževanja ali nadaljevanje na višji stopnji, spre-
memba smeri izobraževanja idr.) in za priznavanje poklicne usposoblje-
nosti (sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij ) na trgu dela. Redke-
je pa se priznava na željo posameznika z namenom, da si na pregleden
način pridobi vpogled v to, katera znanja, spretnosti in kompetence že
poseduje. Dokumentirano in ovrednoteno znanje v tem primeru lah-
ko predstavlja celovito informacijo različnim zainteresiranim uporab-
nikom (samemu posamezniku, delodajalcem, izobraževalni ustanovi…).
(Žnidarič, 2012: 5)
Ne glede na različne namene priznavanja predhodno pridobljene-
ga znanja pa je temeljni cilj vseh, da se da priznanje temu, kar posame-
znik že ve in je zmožen narediti, pri čemer ni pomembno, ali je bilo to
znanje doseženo formalno, neformalno ali priložnostno. S tem se lahko
skrajša čas, potreben za pridobitev določene izobrazbe ali kvalifikacije,
kar je zagotovo tudi motivacijski dejavnik za vključevanje v nadaljnje ali
dodatno izobraževanje in usposabljanje. Če posameznik izkaže obvla-
dovanje določenega znanja in spretnosti, je to treba izkoristiti kot pri-
ložnost za kakovostno pridobivanje novega znanja in spretnosti. Ne gre
samo za pridobivanje novih splošnih, strokovnih in praktičnih znanj,
temveč tudi za pridobivanje ključnih kompetenc, ki so temelj za avto-
nomno delovanje posameznika v sodobnem svetu in ki podpirajo nače-
lo vseživljenjskega učenja.
no za trg dela pa je, da se postopek zaključi v obliki javno veljavne listine,
certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Še vedno pa, kljub rešitvam, ki jih je ponudil sistem nacionalnih po-
klicnih kvalifikacij, ostaja odprto vprašanje, kako omogočiti priznava-
nje neformalnega in priložnostnega učenja za pridobitev formalne izo-
brazbe.
Hozjan (2010: 10) meni, da se v slovenskem izobraževalnem pro-
storu srečujemo s pomanjkljivostmi pri uvajanju procesov vrednotenja
in priznavanja rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja, pred-
vsem zaradi zgodovinske navezanosti razvijanja kompetenc na formalni
sistem izobraževanja. Je pa priznavanje rezultatov neformalnega učenja
v Sloveniji vključeno v vse ravni izobraževalnega sistema. Namen prizna-
vanja neformalnega in priložnostnega učenja v izobraževalnem sistemu
pa ni povsod enak in se pomembno razlikuje glede na različne stopnje iz-
obraževanja (Hozjan, 2010: 105).
V Sloveniji sta se uveljavili predvsem dve zakonsko urejeni poti ozi-
roma dva temeljna namena priznavanja neformalno pridobljenega zna-
nja, in sicer za nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje (nadalje-
vanje prekinjenega izobraževanja ali nadaljevanje na višji stopnji, spre-
memba smeri izobraževanja idr.) in za priznavanje poklicne usposoblje-
nosti (sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij ) na trgu dela. Redke-
je pa se priznava na željo posameznika z namenom, da si na pregleden
način pridobi vpogled v to, katera znanja, spretnosti in kompetence že
poseduje. Dokumentirano in ovrednoteno znanje v tem primeru lah-
ko predstavlja celovito informacijo različnim zainteresiranim uporab-
nikom (samemu posamezniku, delodajalcem, izobraževalni ustanovi…).
(Žnidarič, 2012: 5)
Ne glede na različne namene priznavanja predhodno pridobljene-
ga znanja pa je temeljni cilj vseh, da se da priznanje temu, kar posame-
znik že ve in je zmožen narediti, pri čemer ni pomembno, ali je bilo to
znanje doseženo formalno, neformalno ali priložnostno. S tem se lahko
skrajša čas, potreben za pridobitev določene izobrazbe ali kvalifikacije,
kar je zagotovo tudi motivacijski dejavnik za vključevanje v nadaljnje ali
dodatno izobraževanje in usposabljanje. Če posameznik izkaže obvla-
dovanje določenega znanja in spretnosti, je to treba izkoristiti kot pri-
ložnost za kakovostno pridobivanje novega znanja in spretnosti. Ne gre
samo za pridobivanje novih splošnih, strokovnih in praktičnih znanj,
temveč tudi za pridobivanje ključnih kompetenc, ki so temelj za avto-
nomno delovanje posameznika v sodobnem svetu in ki podpirajo nače-
lo vseživljenjskega učenja.
