Page 199 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 199
ustvarjanje novih priložnosti za učenje ... 199
malnega in priložnostnega učenja v okviru Evropske komisije (Com-
mon European principles for validation of non-formal and informal
learning, 2004). (Svetina, 2011: 2)
V priporočilih Sveta o priznavanju neformalnega in priložnostnega
učenja (september 2012) je Evropska komisija zapisala, da je v času stara-
nja prebivalstva in manjšanja števila delovne sile priznavanje neformal-
nega in priložnostnega učenja priložnost za Evropo, da omogoči izbolj-
šati zaposlitvene možnosti tistim, ki so trenutno v najslabšem položaju
na trgu dela, ter omogoči boljše priložnosti za učenje za vse. S tem se lah-
ko bolje bori proti nezaposlenosti, dviga produktivnost in konkurenč-
nost gospodarstva. Še posebej za mlade, iskalce prve zaposlitve, ki nima-
jo veliko poklicnih izkušenj, je priznavanje znanja, spretnosti in kompe-
tenc, ki so jih pridobili v različnih kontekstih, priložnost, da te izkušnje
dobijo vrednost tudi na trgu dela.
Z vidika posameznika je priznavanje neformalnega in priložnostne-
ga učenja koristno, saj mu izboljša možnosti za zaposlitev, za dvig plače,
karierne spremembe, olajša mu prenos v eni državi pridobljenih znanj in
kompetenc v drugo. Daje drugo možnost tistim, ki so prezgodaj izpadli
iz procesa šolanja, izboljša možnosti za vstop v formalno izobraževanje,
dviga motivacijo in samozavest posamezniku.
Razmišljanja o vrednotenju in priznavanju neformalno in priložno-
stno pridobljenih znanj so v Sloveniji prisotna že več kot desetletje. Bela
knjiga iz leta 1995 je uvedla priznavanje samo v sistemu zaposlovanja z
uvedbo certifikatnega sistema (Zakon o nacionalnih poklicnih kvali-
fikacijah (NPK), 2000), strateški dokumenti na področju izobraževa-
nja, ki so nastali v zadnjem obdobju (Resolucija o nacionalnem progra-
mu izobraževanja odraslih (ReNPIO) do 2010; Strategija vseživljenjsko-
sti učenja v Sloveniji, 2007; Bela knjiga, 2011), pa postavljajo širše teme-
lje za vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja
v formalnem izobraževanju. Novejša slovenska izobraževalna zakonoda-
ja (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Zakon o višješol-
skem izobraževanju) pa do določene mere sledi usmeritvam evropskih
dokumentov na tem področju (Kunčič, 2012: 4).
Sistemsko se je priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v
Sloveniji prvič uredilo z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikaci-
jah leta 2000, in sicer se je sledilo predvsem potrebam trga dela in zapo-
slovanja. Ivančič (1995) je ob nastajanju strokovnih podlag v začetku 90-
ih let prejšnjega stoletja glavne razloge za uvedbo t. i. certifikatnega sis-
tema videla v prehodu Slovenije v tržno gospodarstvo, ko so se na trgu
malnega in priložnostnega učenja v okviru Evropske komisije (Com-
mon European principles for validation of non-formal and informal
learning, 2004). (Svetina, 2011: 2)
V priporočilih Sveta o priznavanju neformalnega in priložnostnega
učenja (september 2012) je Evropska komisija zapisala, da je v času stara-
nja prebivalstva in manjšanja števila delovne sile priznavanje neformal-
nega in priložnostnega učenja priložnost za Evropo, da omogoči izbolj-
šati zaposlitvene možnosti tistim, ki so trenutno v najslabšem položaju
na trgu dela, ter omogoči boljše priložnosti za učenje za vse. S tem se lah-
ko bolje bori proti nezaposlenosti, dviga produktivnost in konkurenč-
nost gospodarstva. Še posebej za mlade, iskalce prve zaposlitve, ki nima-
jo veliko poklicnih izkušenj, je priznavanje znanja, spretnosti in kompe-
tenc, ki so jih pridobili v različnih kontekstih, priložnost, da te izkušnje
dobijo vrednost tudi na trgu dela.
Z vidika posameznika je priznavanje neformalnega in priložnostne-
ga učenja koristno, saj mu izboljša možnosti za zaposlitev, za dvig plače,
karierne spremembe, olajša mu prenos v eni državi pridobljenih znanj in
kompetenc v drugo. Daje drugo možnost tistim, ki so prezgodaj izpadli
iz procesa šolanja, izboljša možnosti za vstop v formalno izobraževanje,
dviga motivacijo in samozavest posamezniku.
Razmišljanja o vrednotenju in priznavanju neformalno in priložno-
stno pridobljenih znanj so v Sloveniji prisotna že več kot desetletje. Bela
knjiga iz leta 1995 je uvedla priznavanje samo v sistemu zaposlovanja z
uvedbo certifikatnega sistema (Zakon o nacionalnih poklicnih kvali-
fikacijah (NPK), 2000), strateški dokumenti na področju izobraževa-
nja, ki so nastali v zadnjem obdobju (Resolucija o nacionalnem progra-
mu izobraževanja odraslih (ReNPIO) do 2010; Strategija vseživljenjsko-
sti učenja v Sloveniji, 2007; Bela knjiga, 2011), pa postavljajo širše teme-
lje za vrednotenje in priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja
v formalnem izobraževanju. Novejša slovenska izobraževalna zakonoda-
ja (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, Zakon o višješol-
skem izobraževanju) pa do določene mere sledi usmeritvam evropskih
dokumentov na tem področju (Kunčič, 2012: 4).
Sistemsko se je priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja v
Sloveniji prvič uredilo z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikaci-
jah leta 2000, in sicer se je sledilo predvsem potrebam trga dela in zapo-
slovanja. Ivančič (1995) je ob nastajanju strokovnih podlag v začetku 90-
ih let prejšnjega stoletja glavne razloge za uvedbo t. i. certifikatnega sis-
tema videla v prehodu Slovenije v tržno gospodarstvo, ko so se na trgu
