Page 198 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 198
Neformalno učenje? Kaj je to?
experiences is also one of the key measures supporting the implementation of the
lifelong learning concept and strategies, since it enables validation and recognition
of the individual’s knowledge regardless of the period of life and the learning envi-
ronment in which it was acquired. Recognition of prior non-formal and informal le-
arning is also one of important elements of the European Strategy for creating new
jobs and stimulating economic growth. Therefore, the European Commission urges
the member states to establish national systems and recognise knowledge and skills
acquired outside formal education. The focus of this article is on how successful Slo-
venia is when it comes to implementing the EU recommendations in the field of re-
cognition of prior non-formal and informal professional learning.
Key words: recognition of non-formal and informal learning outcomes, professional
knowledge, formal education, national vocational qualifications, quality assurance
in recognition
ZNamen priznavanja
uveljavljanjem koncepta vseživljenjskega učenja se v družbi poja-
vljajo vse bolj raznolike in individualno specifične poti učenja, ki
jih mora izobraževalni sistem smiselno umestiti v pot pridobiva-
nja formalnih kvalifikacij. Priznavanje neformalnega in priložnostnega
učenja lahko predstavlja odkritje ogromnega vira skritih znanj in spre-
tnosti, ki jih posedujejo posamezniki, ter veliko ekonomsko in socialno
korist tako posameznikom kot družbi in državi. Sistem priznavanja ne-
formalnega in priložnostnega učenja, ki se razvije v posamezni državi, je
odvisen od prvotnega namena, ki ga želi država doseči.
Spremembe paradigmatskih izhodišč v izobraževalni politiki
Evropske unije (EU), ki so se izrazile pred dobrimi tridesetimi leti, in-
tenzivneje smo jim priča v zadnjih desetih letih, temeljijo na ekonom-
skih spremembah in ciljih. V smernicah EU je zelo opazna izrazita
usmerjenost k ekonomskim interesom. V skladu s tem naj bi bilo razvi-
janje in poudarjanje vloge neformalnega in priložnostnega učenja odgo-
vor na spopadanje z vse večjo konkurenco na trgu v času hitrega tehno-
loškega razvoja in globalizacije. Možnosti za pridobivanje neformalne-
ga in priložnostnega znanja so izredno velike, vsebine je mogoče prila-
gajati potrebam trga dela.
V praksi pa se pojavlja problem izjemno raznolikih pristopov ter
najpogosteje nezadostnega priznavanja neformalno in priložnostno pri-
dobljenega znanja s strani države in delodajalcev. Ravno slednje je spod-
budilo snovalce politik EU k vzpostavljanju podlag za poenotenje sis-
tema priznavanja in potrjevanja rezultatov učenja. Tako smo bili v letu
2004 priča sprejemu skupnih načel vrednotenja in priznavanja nefor-
experiences is also one of the key measures supporting the implementation of the
lifelong learning concept and strategies, since it enables validation and recognition
of the individual’s knowledge regardless of the period of life and the learning envi-
ronment in which it was acquired. Recognition of prior non-formal and informal le-
arning is also one of important elements of the European Strategy for creating new
jobs and stimulating economic growth. Therefore, the European Commission urges
the member states to establish national systems and recognise knowledge and skills
acquired outside formal education. The focus of this article is on how successful Slo-
venia is when it comes to implementing the EU recommendations in the field of re-
cognition of prior non-formal and informal professional learning.
Key words: recognition of non-formal and informal learning outcomes, professional
knowledge, formal education, national vocational qualifications, quality assurance
in recognition
ZNamen priznavanja
uveljavljanjem koncepta vseživljenjskega učenja se v družbi poja-
vljajo vse bolj raznolike in individualno specifične poti učenja, ki
jih mora izobraževalni sistem smiselno umestiti v pot pridobiva-
nja formalnih kvalifikacij. Priznavanje neformalnega in priložnostnega
učenja lahko predstavlja odkritje ogromnega vira skritih znanj in spre-
tnosti, ki jih posedujejo posamezniki, ter veliko ekonomsko in socialno
korist tako posameznikom kot družbi in državi. Sistem priznavanja ne-
formalnega in priložnostnega učenja, ki se razvije v posamezni državi, je
odvisen od prvotnega namena, ki ga želi država doseči.
Spremembe paradigmatskih izhodišč v izobraževalni politiki
Evropske unije (EU), ki so se izrazile pred dobrimi tridesetimi leti, in-
tenzivneje smo jim priča v zadnjih desetih letih, temeljijo na ekonom-
skih spremembah in ciljih. V smernicah EU je zelo opazna izrazita
usmerjenost k ekonomskim interesom. V skladu s tem naj bi bilo razvi-
janje in poudarjanje vloge neformalnega in priložnostnega učenja odgo-
vor na spopadanje z vse večjo konkurenco na trgu v času hitrega tehno-
loškega razvoja in globalizacije. Možnosti za pridobivanje neformalne-
ga in priložnostnega znanja so izredno velike, vsebine je mogoče prila-
gajati potrebam trga dela.
V praksi pa se pojavlja problem izjemno raznolikih pristopov ter
najpogosteje nezadostnega priznavanja neformalno in priložnostno pri-
dobljenega znanja s strani države in delodajalcev. Ravno slednje je spod-
budilo snovalce politik EU k vzpostavljanju podlag za poenotenje sis-
tema priznavanja in potrjevanja rezultatov učenja. Tako smo bili v letu
2004 priča sprejemu skupnih načel vrednotenja in priznavanja nefor-
