Page 206 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 206
Neformalno učenje? Kaj je to?
Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij je ponudil dobre rešitve in
primere dobrih praks, ki delujejo tudi v drugih okoljih, sam po sebi pa ni
dosegel optimalnega učinka. Tako Bela knjiga (2011) kot raziskave, ki so
jih izvedli Center RS za poklicno izobraževanje (2008), Andragoški cen-
ter Slovenije (2010) ter OECD (2007), kažejo,na to, da ima sistem poten-
ciale, ki pa niso bili izkoriščeni v zadostni meri.
V Beli knjigi (2011) so kot glavni dejavniki, ki v Sloveniji ovirajo po-
vezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja preko vrednotenja
in priznavanja rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja, med
drugim navedeni: visoka stopnja nezaupanja večine ključnih akterjev;
bojazen, da bo priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v drugih okoljih,
razvrednotilo šolsko okolje kot izobraževalno okolje; ni definiranih na-
činov izmenjave informacij in prenosa znanja med sodelujočimi inšti-
tucijami; odsotnost nacionalnega dialoga, ki bi lahko razrešil vprašanje
umestitve procesov vrednotenja in priznavanja v odnosu do formalnega
izobraževanja; nedorečen odnos ključnih akterjev do tega področja in
vprašanje strokovne podpore in koordinacije razvoja.
Dejstvo je, da se priznavanje neformalnega znanja v formalnem izo-
braževanju, kot prepoznavna možnost in pravica kandidatov, v Sloveni-
ji uveljavlja počasi.
Rezultati v letu 2010 opravljene evalvacije priznavanja neformalne-
ga znanja v izobraževalnih organizacijah, ki izobražujejo dijake in odra-
sle v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, so
pokazali,
»da postopki priznavanja neformalno pridobljenega znanja res še niso zelo
številčni, jih pa šole in nekoliko manj udeleženci v izobraževanju poznajo in
uporabljajo; še posebej v izobraževanju odraslih in višjem strokovnem izo-
braževanju. Izvajalci so izpostavili, da bi ureditev na nacionalni ravni olajša-
la izvajanje postopkov. Na ta način bi lahko zagotovili večjo preglednost po-
stopkov kot tudi večje zaupanje v samo priznavanje neformalno pridoblje-
nega znanja«. (Žnidarič, 2010: 113)
Od leta 2008 do danes so tekli različni projekti na ravni strokovnih
inštitucij (Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slo-
venije …) ter poklicnih in strokovnih šol, ki so prispevali k razvoju siste-
ma priznavanja neformalno pridobljenih poklicnih in strokovnih znanj
v Sloveniji. Nastala so različna strokovna gradiva, namenjena uporab-
nikom in izvajalcem sistema, ter strokovne podlage, podprte z medna-
rodnimi primeri, namenjene ministrstvom, ki bodo pripravljala pravne
podlage za razvoj celovitega sistema. Predvsem pa je bil vzpostavljen di-
alog med različnimi inštitucijami (šolami, drugimi izvajalci postopkov,
Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij je ponudil dobre rešitve in
primere dobrih praks, ki delujejo tudi v drugih okoljih, sam po sebi pa ni
dosegel optimalnega učinka. Tako Bela knjiga (2011) kot raziskave, ki so
jih izvedli Center RS za poklicno izobraževanje (2008), Andragoški cen-
ter Slovenije (2010) ter OECD (2007), kažejo,na to, da ima sistem poten-
ciale, ki pa niso bili izkoriščeni v zadostni meri.
V Beli knjigi (2011) so kot glavni dejavniki, ki v Sloveniji ovirajo po-
vezovanje neformalnega in formalnega izobraževanja preko vrednotenja
in priznavanja rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja, med
drugim navedeni: visoka stopnja nezaupanja večine ključnih akterjev;
bojazen, da bo priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v drugih okoljih,
razvrednotilo šolsko okolje kot izobraževalno okolje; ni definiranih na-
činov izmenjave informacij in prenosa znanja med sodelujočimi inšti-
tucijami; odsotnost nacionalnega dialoga, ki bi lahko razrešil vprašanje
umestitve procesov vrednotenja in priznavanja v odnosu do formalnega
izobraževanja; nedorečen odnos ključnih akterjev do tega področja in
vprašanje strokovne podpore in koordinacije razvoja.
Dejstvo je, da se priznavanje neformalnega znanja v formalnem izo-
braževanju, kot prepoznavna možnost in pravica kandidatov, v Sloveni-
ji uveljavlja počasi.
Rezultati v letu 2010 opravljene evalvacije priznavanja neformalne-
ga znanja v izobraževalnih organizacijah, ki izobražujejo dijake in odra-
sle v programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, so
pokazali,
»da postopki priznavanja neformalno pridobljenega znanja res še niso zelo
številčni, jih pa šole in nekoliko manj udeleženci v izobraževanju poznajo in
uporabljajo; še posebej v izobraževanju odraslih in višjem strokovnem izo-
braževanju. Izvajalci so izpostavili, da bi ureditev na nacionalni ravni olajša-
la izvajanje postopkov. Na ta način bi lahko zagotovili večjo preglednost po-
stopkov kot tudi večje zaupanje v samo priznavanje neformalno pridoblje-
nega znanja«. (Žnidarič, 2010: 113)
Od leta 2008 do danes so tekli različni projekti na ravni strokovnih
inštitucij (Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slo-
venije …) ter poklicnih in strokovnih šol, ki so prispevali k razvoju siste-
ma priznavanja neformalno pridobljenih poklicnih in strokovnih znanj
v Sloveniji. Nastala so različna strokovna gradiva, namenjena uporab-
nikom in izvajalcem sistema, ter strokovne podlage, podprte z medna-
rodnimi primeri, namenjene ministrstvom, ki bodo pripravljala pravne
podlage za razvoj celovitega sistema. Predvsem pa je bil vzpostavljen di-
alog med različnimi inštitucijami (šolami, drugimi izvajalci postopkov,
