Page 159 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 159
figure antiintelektualizma s posebnim ozirom na
formalno in neformalno pridobljena znanja 159
nega habitusa in prenosa ustvarja lažno, površinsko dinamiko osebnih
spopadov in obračunavanj, ki prikrivajo precej bolj sistematične in dalj-
nosežnejše okultne politične prakse. Antiintelektualizem seveda ni nev-
tralna ali obstranska stvar, je tisto grobo in nasilno jedro konformizma
tako rekoč v sleherni zastavitvi in projektu, ki preži v zasedi in na izved-
bo projekta učinkuje z dvojno cenzuro: na eni strani blokira mišljenje
in refleksijo, na drugi pa zaustavlja akcijo (prevedbo spoznanj v prakso),
zato ga je mogoče izluščiti in postopno odstraniti iz varnega domicila le z
vztrajanjem pri kritično-refleksivnem mišljenju in s sprotno racionaliza-
cijo praks, dejanj in izjav posameznic, posameznikov in skupin (gl. Ro-
tar, 2004b in 2004c).
Slika 8: Antiintelektualni in kritično-refleksivni (intelektualni) dispozitiv skozi
razmerje učitelj – učenec (po: Freire 1969 in 1970; Bourdieu 1970, 1984, 1989, 2002;
Rancière, 2005; Kramberger, 2009).
formalno in neformalno pridobljena znanja 159
nega habitusa in prenosa ustvarja lažno, površinsko dinamiko osebnih
spopadov in obračunavanj, ki prikrivajo precej bolj sistematične in dalj-
nosežnejše okultne politične prakse. Antiintelektualizem seveda ni nev-
tralna ali obstranska stvar, je tisto grobo in nasilno jedro konformizma
tako rekoč v sleherni zastavitvi in projektu, ki preži v zasedi in na izved-
bo projekta učinkuje z dvojno cenzuro: na eni strani blokira mišljenje
in refleksijo, na drugi pa zaustavlja akcijo (prevedbo spoznanj v prakso),
zato ga je mogoče izluščiti in postopno odstraniti iz varnega domicila le z
vztrajanjem pri kritično-refleksivnem mišljenju in s sprotno racionaliza-
cijo praks, dejanj in izjav posameznic, posameznikov in skupin (gl. Ro-
tar, 2004b in 2004c).
Slika 8: Antiintelektualni in kritično-refleksivni (intelektualni) dispozitiv skozi
razmerje učitelj – učenec (po: Freire 1969 in 1970; Bourdieu 1970, 1984, 1989, 2002;
Rancière, 2005; Kramberger, 2009).