Page 192 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 192
Drugo pedagoškega diskurza
of contemporary school bureaucracy can be read as the reverse side of the dictated
self-reference that permeates the contemporary pedagogic discourse.
Key words: bureaucracy, school system, school legislation, documentation, quality,
subject, pedagogic discourse
»Ko naju je poslal k tebi, je rekel – natančno sem si zapomnil,
saj se prav na to sklicujeva –: ‘Tja gresta kot zemljemerčeva
pomočnika.’ Rekla sva: ‘Vendar ne veva ničesar o tem delu.’
On pa nato: ‘To ni najpomembnejše; če bo potrebno, vaju bo naučil. Najpo-
membnejše je, da ga nekoliko razvedrita. Kakor mi poročajo, jemlje vse zelo
resno. Zdaj je prišel v vas, in takoj mu je to velik dogodek, medtem ko v re-
snici ni nič. To mu morata dopovedati.’« (Kafka, 1986: 270)
»Tajniki /.../ se neprestano pritožujejo, da so prisiljeni večino zaslišanj v vasi
opraviti ponoči. Zakaj pa se pritožujejo nad tem? Ker je pri tem preveč tru-
da? Ker bi noč rajši porabili za spanje? Ne, zaradi tega se gotovo ne pritožu-
jejo. Med tajniki so seveda pridni in manj pridni ljudje, kakor povsod; nihče
od njih pa se ne pritožuje zaradi prevelikih naporov, vsaj javno ne. To kratko
malo ni naša navada. Glede tega ne poznamo nikakega razločka med nava-
dnim časom in delovnim časom. /.../ Kaj pa imajo potem tajniki proti noč-
nemu zasliševanju? Je to morda obzirnost do strank? Ne, ne, tudi to ni. S
strankami so tajniki brezobzirni, seveda prav nič manj brezobzirni kakor do
sebe, ampak prav tako brezobzirni. Pravzaprav ta brezobzirnost ni nič dru-
gega kakor železna podreditev službi in opravljanje službe, največje upošte-
vanje, ki si ga stranke sploh lahko želijo. /.../ Kolikor vidim in kolikor sem
sam izkusil, imajo tajniki glede nočnih zasliševanj nekako tak pomislek: noč
je zato manj primerna za pogovore s strankami, ker je ponoči težko ali na-
ravnost nemogoče popolnoma ohraniti uradni značaj obravnave. To ni od-
visno od zunanjosti, predpise je kajpada ponoči mogoče prav tako strogo
spoštovati kakor podnevi. Torej to ni tisto, nasprotno pa trpi ponoči uradna
presoja. Človek je ponoči nehote pripravljen presojati stvari bolj iz zasebne-
ga stališča in izpovedi strank dobijo več teže, kakor jo zaslužijo, v presojo se
pomešajo premisleki o siceršnjem položaju strank, ki sploh ne spadajo zra-
ven, o njihovem trpljenju in skrbeh, nujna meja med strankami in uradniki,
čeprav je na zunaj brezhibno ohranjena, se zabriše, in kjer so se izmenjevala
samo vprašanja in odgovori, kakor mora to biti, se zdi, da pride včasih do ču-
dne, popolnoma neprimerne zamenjave oseb.« (Ibid.: 293–294)
»Takoj je potrkalo, in vstopil je človek, ki ga v tem stanovanju ni še nikoli vi-
del. Bil je slok, pa vendar krepkega telesa, nosil je tesno prilegajočo se črno
obleko, ki je imela kakor obleke za potovanje različne gube, žepe, zaponke,
of contemporary school bureaucracy can be read as the reverse side of the dictated
self-reference that permeates the contemporary pedagogic discourse.
Key words: bureaucracy, school system, school legislation, documentation, quality,
subject, pedagogic discourse
»Ko naju je poslal k tebi, je rekel – natančno sem si zapomnil,
saj se prav na to sklicujeva –: ‘Tja gresta kot zemljemerčeva
pomočnika.’ Rekla sva: ‘Vendar ne veva ničesar o tem delu.’
On pa nato: ‘To ni najpomembnejše; če bo potrebno, vaju bo naučil. Najpo-
membnejše je, da ga nekoliko razvedrita. Kakor mi poročajo, jemlje vse zelo
resno. Zdaj je prišel v vas, in takoj mu je to velik dogodek, medtem ko v re-
snici ni nič. To mu morata dopovedati.’« (Kafka, 1986: 270)
»Tajniki /.../ se neprestano pritožujejo, da so prisiljeni večino zaslišanj v vasi
opraviti ponoči. Zakaj pa se pritožujejo nad tem? Ker je pri tem preveč tru-
da? Ker bi noč rajši porabili za spanje? Ne, zaradi tega se gotovo ne pritožu-
jejo. Med tajniki so seveda pridni in manj pridni ljudje, kakor povsod; nihče
od njih pa se ne pritožuje zaradi prevelikih naporov, vsaj javno ne. To kratko
malo ni naša navada. Glede tega ne poznamo nikakega razločka med nava-
dnim časom in delovnim časom. /.../ Kaj pa imajo potem tajniki proti noč-
nemu zasliševanju? Je to morda obzirnost do strank? Ne, ne, tudi to ni. S
strankami so tajniki brezobzirni, seveda prav nič manj brezobzirni kakor do
sebe, ampak prav tako brezobzirni. Pravzaprav ta brezobzirnost ni nič dru-
gega kakor železna podreditev službi in opravljanje službe, največje upošte-
vanje, ki si ga stranke sploh lahko želijo. /.../ Kolikor vidim in kolikor sem
sam izkusil, imajo tajniki glede nočnih zasliševanj nekako tak pomislek: noč
je zato manj primerna za pogovore s strankami, ker je ponoči težko ali na-
ravnost nemogoče popolnoma ohraniti uradni značaj obravnave. To ni od-
visno od zunanjosti, predpise je kajpada ponoči mogoče prav tako strogo
spoštovati kakor podnevi. Torej to ni tisto, nasprotno pa trpi ponoči uradna
presoja. Človek je ponoči nehote pripravljen presojati stvari bolj iz zasebne-
ga stališča in izpovedi strank dobijo več teže, kakor jo zaslužijo, v presojo se
pomešajo premisleki o siceršnjem položaju strank, ki sploh ne spadajo zra-
ven, o njihovem trpljenju in skrbeh, nujna meja med strankami in uradniki,
čeprav je na zunaj brezhibno ohranjena, se zabriše, in kjer so se izmenjevala
samo vprašanja in odgovori, kakor mora to biti, se zdi, da pride včasih do ču-
dne, popolnoma neprimerne zamenjave oseb.« (Ibid.: 293–294)
»Takoj je potrkalo, in vstopil je človek, ki ga v tem stanovanju ni še nikoli vi-
del. Bil je slok, pa vendar krepkega telesa, nosil je tesno prilegajočo se črno
obleko, ki je imela kakor obleke za potovanje različne gube, žepe, zaponke,
