Page 188 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 188
Drugo pedagoškega diskurza
vi, da »ideologija evalvacije prikriva sistem, v katerem je podjetje pre-
vzeto kot model za vse družbene in institucionalne dejavnosti« (Zarka,
2009b). Univerze pri tem niso nobena izjema. Tudi pri evalvaciji univerz
gre za poskus, da se pod pretvezo evalviranja uspešnosti univerzo obrav-
nava, kot da je podjetje. Vpeljava menedžerskega modela v univerzo se
med drugim kaže v tem, da so prej omenjene instrumentalne vrednote
(produktivnost, uspešnost in učinkovitost), postale vrednote najvišjega
ranga, čeprav nimajo nobene zveze s tem, kar je raison d‘ être univerz, kar
je njihovo poslanstvo in njihova funkcija v družbi (Zarka, 2012).15 Da se
je to zgodilo, ni nobenega dvoma, vdajali pa bi se iluziji, če bi mislili, da
se je to zgodilo le zato, ker je ideologija evalvacije profesorje in študente
na univerzi toliko zaslepila, da niso videli, kaj se dogaja. Prej bi lahko re-
kli, da so nekateri še kako dobro vedeli, kaj se dogaja, pa so kljub temu
ravnali, kot da ne bi vedeli. Seveda ne vsi, a izjeme žal tudi v tem primeru
le potrjujejo pravilo. Nekateri pa tako ali tako v tem, kar se je zgodilo in
kar se še vedno dogaja na univerzah in raziskovalnih inštitutih, ne vidijo
nič slabega. Ravno nasprotno, zdi se jim prav in nujno. Zato niti pri njih
niti pri onih, katerih ravnanje pojasnjujejo analize ciničnega uma, kri-
tika ideologije evalvacije nima učinka. Kajti pri njih ne gre za ideološko
zaslepljeno zavest, ki bi jo kritika ideologije evalvacije lahko razsvetlila.
Je pa kritika ideologije evalvacije vseeno koristna in nujna, saj ne more-
mo izključiti možnosti, da je kdo lahko njen ujetnik ravno zato, ker ver-
jame, da sploh ne gre za ideologijo, temveč za objektivno in kvantificira-
no merjenje tistega, kar je predmet evalvacije.
Literatura
Dictionnaire encyclopédique de l‘ éducation et de la formation (1994). Pa-
ris: Nathan.
Kodelja, Z. (2005a). Elementi za analizo pedagoškega diskurza. Šolsko
polje, 2005/1–2, 5–15.
Kodelja, Z. (2005b). Komparativne edukacijske raziskave in šolska poli-
tika. Šolsko polje, 2005/3–4, 211–226.
Kodelja, Z. (2007). Uvod v Reboulovo analizo retorike pedagoškega di-
skurza. Šolsko polje, 2007/7–8, 49–57.
Kodelja, Z. (2011). Wplyw w międzynarodowych badań edukacyjnych
na politykę szkolnictwa narodowego. V: Michalski, G. (ur.). Ewa-
15 Poleg tega ima evalvacija za univerzo še neko drugo negativno posledico: avtonomija univerze je vse
bolj ogrožena. Univerza tako postaja vse bolj odvisna od nacionalnih agencij za evalvacijo kakovosti
visokega šolstva. Zato je še kako res, kar pravi nemški filozof Jürgen Mittelstrass, namreč, da bi geslo
današnje univerze lahko bilo: »Sem evalvirana, torej sem« (Mittelstrass, 2010: 185).
vi, da »ideologija evalvacije prikriva sistem, v katerem je podjetje pre-
vzeto kot model za vse družbene in institucionalne dejavnosti« (Zarka,
2009b). Univerze pri tem niso nobena izjema. Tudi pri evalvaciji univerz
gre za poskus, da se pod pretvezo evalviranja uspešnosti univerzo obrav-
nava, kot da je podjetje. Vpeljava menedžerskega modela v univerzo se
med drugim kaže v tem, da so prej omenjene instrumentalne vrednote
(produktivnost, uspešnost in učinkovitost), postale vrednote najvišjega
ranga, čeprav nimajo nobene zveze s tem, kar je raison d‘ être univerz, kar
je njihovo poslanstvo in njihova funkcija v družbi (Zarka, 2012).15 Da se
je to zgodilo, ni nobenega dvoma, vdajali pa bi se iluziji, če bi mislili, da
se je to zgodilo le zato, ker je ideologija evalvacije profesorje in študente
na univerzi toliko zaslepila, da niso videli, kaj se dogaja. Prej bi lahko re-
kli, da so nekateri še kako dobro vedeli, kaj se dogaja, pa so kljub temu
ravnali, kot da ne bi vedeli. Seveda ne vsi, a izjeme žal tudi v tem primeru
le potrjujejo pravilo. Nekateri pa tako ali tako v tem, kar se je zgodilo in
kar se še vedno dogaja na univerzah in raziskovalnih inštitutih, ne vidijo
nič slabega. Ravno nasprotno, zdi se jim prav in nujno. Zato niti pri njih
niti pri onih, katerih ravnanje pojasnjujejo analize ciničnega uma, kri-
tika ideologije evalvacije nima učinka. Kajti pri njih ne gre za ideološko
zaslepljeno zavest, ki bi jo kritika ideologije evalvacije lahko razsvetlila.
Je pa kritika ideologije evalvacije vseeno koristna in nujna, saj ne more-
mo izključiti možnosti, da je kdo lahko njen ujetnik ravno zato, ker ver-
jame, da sploh ne gre za ideologijo, temveč za objektivno in kvantificira-
no merjenje tistega, kar je predmet evalvacije.
Literatura
Dictionnaire encyclopédique de l‘ éducation et de la formation (1994). Pa-
ris: Nathan.
Kodelja, Z. (2005a). Elementi za analizo pedagoškega diskurza. Šolsko
polje, 2005/1–2, 5–15.
Kodelja, Z. (2005b). Komparativne edukacijske raziskave in šolska poli-
tika. Šolsko polje, 2005/3–4, 211–226.
Kodelja, Z. (2007). Uvod v Reboulovo analizo retorike pedagoškega di-
skurza. Šolsko polje, 2007/7–8, 49–57.
Kodelja, Z. (2011). Wplyw w międzynarodowych badań edukacyjnych
na politykę szkolnictwa narodowego. V: Michalski, G. (ur.). Ewa-
15 Poleg tega ima evalvacija za univerzo še neko drugo negativno posledico: avtonomija univerze je vse
bolj ogrožena. Univerza tako postaja vse bolj odvisna od nacionalnih agencij za evalvacijo kakovosti
visokega šolstva. Zato je še kako res, kar pravi nemški filozof Jürgen Mittelstrass, namreč, da bi geslo
današnje univerze lahko bilo: »Sem evalvirana, torej sem« (Mittelstrass, 2010: 185).
