Page 18 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 18
Drugo pedagoškega diskurza
ipd. Podkrepitev pravkar rečenega z navedbo konkretnih primerov bi
bila na tem mestu skorajda nepotrebna, saj je princip »biti učencu pri-
jazen« glavni in povsem neprikriti adut, na katerega emfatično stavijo
tako rekoč vsi izdajatelji in izdelovalci učnih gradiv, nič manj kot to na-
rekujejo osnovne smernice sodobne pedagogike. V ilustracijo navedimo
le en zgleden primer uradne predstavitve nekega sodobnega učila: gre za
priročnik slovenske slovnice, katerega naslov je – ne Slovnica, pač pa Go-
spodična Slovnica:
»Gospodična Slovnica pristopa k tehnični in tako z vseh strani osovraženi
plati jezika, k slovnici, na popolnoma svež in nov, predvsem pa duhovit na-
čin. Knjiga je namenjena v prvi vrsti otrokom, toda z njimi lahko slovnič-
ne osnove ponovijo tudi odrasli, ki si želijo osvežitve pojmov, kot so bese-
dne vrste, stavek in poved, ločila ali naglasna znamenja. Svojo ljubezen do si-
cer pregovorno dolgočasne slovenske slovnice kažeta avtorici v izredno igri-
vem in iskrivem prikazovanju jezikovnih zakonitosti. Tema vsakega poglav-
ja je jasno razložena, razlaga pa je opremljena z domiselnimi in iskrivimi ver-
zi in rimami, s pomočjo katerih si bodo bralci igraje zapomnili slovnične poj-
me, namreč – kar pri pouku zveni resno in zahtevno, Gospodična slovnica
predstavi skozi igro, s katero se zelo dobro ujemajo in dopolnjujejo barvite
ilustracije Irene Romih.« (Štok-Vojska in Vojyska, 2006 [predstavitveno be-
sedilo založnika])
Ko gre za vprašanje sovraštva do vsega, kar je »zgolj« formalno, ab-
straktno in, posledično, pregovorno dolgočasno, so naslovi sodobnih učil
nasploh zelo indikativni. Med naslovi učbenikov matematike za osnov-
ne šole bomo recimo naleteli na zelo različna imenska »čudesa«, kot na
primer Igraje in zares v svet matematičnih čudes, Svet matematičnih čudes
2–9, Kocka 1–9, Igra števil in oblik 1–9, Matematika za radovedneže 1–9
(navajamo po Katalogu učbenikov za osnovno šolo, 2012), skratka, na vse
mogoče naslove, razen pričakovanega: takšnega, ki bi svoj predmet ime-
noval preprosto Matematika. Zgovorne naslove učil, ki spremljajo druga
in že v osnovi manj formalna predmetna področja, na tem mestu pušča-
mo ob strani (zadrega izbire najboljših je z naše strani prevelika, seznam
pa bi bil v vsakem primeru preobsežen); zadošča omemba, da je iz števil-
nih naslovov povsem nemogoče uganiti, kam se učilo umešča, tj. za kate-
ro predmetno področje je predvidena njegova vsebina.
Skratka, bistvo sodobne strategije začenjanja se proponira kot neka
vnaprejšnja in tako rekoč preventivna izključitev pojmovnosti. Kolikor
pa je pojem prav tista instanca, ki hočeš nočeš stoji na začetku vsake-
ga možnega diskurza, to implicira, da sodobni način uvajanja učne sno-
vi uporablja manever neke odlikovane suspenzije: suspenzije formalnih
ipd. Podkrepitev pravkar rečenega z navedbo konkretnih primerov bi
bila na tem mestu skorajda nepotrebna, saj je princip »biti učencu pri-
jazen« glavni in povsem neprikriti adut, na katerega emfatično stavijo
tako rekoč vsi izdajatelji in izdelovalci učnih gradiv, nič manj kot to na-
rekujejo osnovne smernice sodobne pedagogike. V ilustracijo navedimo
le en zgleden primer uradne predstavitve nekega sodobnega učila: gre za
priročnik slovenske slovnice, katerega naslov je – ne Slovnica, pač pa Go-
spodična Slovnica:
»Gospodična Slovnica pristopa k tehnični in tako z vseh strani osovraženi
plati jezika, k slovnici, na popolnoma svež in nov, predvsem pa duhovit na-
čin. Knjiga je namenjena v prvi vrsti otrokom, toda z njimi lahko slovnič-
ne osnove ponovijo tudi odrasli, ki si želijo osvežitve pojmov, kot so bese-
dne vrste, stavek in poved, ločila ali naglasna znamenja. Svojo ljubezen do si-
cer pregovorno dolgočasne slovenske slovnice kažeta avtorici v izredno igri-
vem in iskrivem prikazovanju jezikovnih zakonitosti. Tema vsakega poglav-
ja je jasno razložena, razlaga pa je opremljena z domiselnimi in iskrivimi ver-
zi in rimami, s pomočjo katerih si bodo bralci igraje zapomnili slovnične poj-
me, namreč – kar pri pouku zveni resno in zahtevno, Gospodična slovnica
predstavi skozi igro, s katero se zelo dobro ujemajo in dopolnjujejo barvite
ilustracije Irene Romih.« (Štok-Vojska in Vojyska, 2006 [predstavitveno be-
sedilo založnika])
Ko gre za vprašanje sovraštva do vsega, kar je »zgolj« formalno, ab-
straktno in, posledično, pregovorno dolgočasno, so naslovi sodobnih učil
nasploh zelo indikativni. Med naslovi učbenikov matematike za osnov-
ne šole bomo recimo naleteli na zelo različna imenska »čudesa«, kot na
primer Igraje in zares v svet matematičnih čudes, Svet matematičnih čudes
2–9, Kocka 1–9, Igra števil in oblik 1–9, Matematika za radovedneže 1–9
(navajamo po Katalogu učbenikov za osnovno šolo, 2012), skratka, na vse
mogoče naslove, razen pričakovanega: takšnega, ki bi svoj predmet ime-
noval preprosto Matematika. Zgovorne naslove učil, ki spremljajo druga
in že v osnovi manj formalna predmetna področja, na tem mestu pušča-
mo ob strani (zadrega izbire najboljših je z naše strani prevelika, seznam
pa bi bil v vsakem primeru preobsežen); zadošča omemba, da je iz števil-
nih naslovov povsem nemogoče uganiti, kam se učilo umešča, tj. za kate-
ro predmetno področje je predvidena njegova vsebina.
Skratka, bistvo sodobne strategije začenjanja se proponira kot neka
vnaprejšnja in tako rekoč preventivna izključitev pojmovnosti. Kolikor
pa je pojem prav tista instanca, ki hočeš nočeš stoji na začetku vsake-
ga možnega diskurza, to implicira, da sodobni način uvajanja učne sno-
vi uporablja manever neke odlikovane suspenzije: suspenzije formalnih
