Page 149 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 149
antropološka analiza narcisizma
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 149
Na podlagi empirične analize kvalitativno zbranih podatkov z antropo-
loško terensko raziskavo (opazovanjem z neposredno udeležbo v šolskem
prostoru ter poglobljenimi intervjuji s pedagoškimi delavci in fokusnim
razgovorom) bomo utemeljevali, kako tudi slovenska osnovna šola im-
plicitno oblikuje narcisistično potrošniško kulturo s favoriziranjem per-
misivnih pedagoških pristopov.
Narcisizem – prevladujoči socialni karakter
potrošniške družbe
Vsaka družba proizvaja svojo kulturo, ko s socializacijo modificira
posameznika, da se prilagodi prevladujočim socialnim normam. Posa-
meznikova pozicija se skozi socializacijski proces konstruira v njegovo
psihološko strukturo, tako da postane sredstvo reprodukcije družbe, v
kateri je socializacija potekala, in deluje v skladu s principi družbe. Soci-
alni karakter predstavlja večino karakternih lastnosti, ki so prisotne pri
večni članov neke družbe, ne zajema pa posameznih variacij med posa-
mezniki. Njegova naloga je posameznika pripraviti na uspešno delovanje
v družbi in s tem omogočiti nadaljnji obstoj družbe. Če individualni ka-
rakter posameznika sovpada s socialnim karakterjem, deluje tako, kot je
v njegovi kulturi zaželeno. Socialni karakter internalizira splošne potre-
be ter tako »ljudsko silo« vpreže v izvrševanje nalog idealnega ekonom-
skega in družbenega sistema (Fromm, 1964: 253).
Lasch v svojem danes že klasičnem delu Kultura narcisizma1 (The
Culture of Narcissism: American Life in An Age of Diminishing Expecta-
tions, 1979) ob podrobni analizi spreminjajoče se družbe v ZDA pouda-
ri, da narcisizem predstavlja najboljši način za spoprijemanje s tenzijami
in anksioznostmi sodobnega življenja. Prevladujoče socialne okoliščine
naj bi zato poskušale vzpodbujati narcisistične lastnosti v različnih sto-
pnjah v vsakem posamezniku (Lasch, 1991: 38–50). Psihoanaliza pato-
loškega narcisa odkriva v poostreni obliki enake anksioznosti, kot so v
blažjih oblikah že povsem vsakdanje v vsakodnevnem življenju posame-
znikov potrošniške družbe; oblike vsakdanjega življenja spodbujajo nar-
cisistično obnašanje večine (ibid.: 94).
Po principu, da patologija predstavlja stopnjevano verzijo normalno-
sti, nam povečano zaznavanje patološkega narcisizma v današnji družbi
(cf. Praper, 1999: 233–235, 243–252) pove veliko o socialnem fenomenu
postindustrijske družbe. Lasch izpostavi, da se v analizi narcisizma av-
torji preveč ustavljajo pri razlagi psihološkega ozadja in psiholoških la-
1 Cf. slovenski prevod Kultura narcisizma: ameriško življenje v času zmanjšanih pričakovanj (2012).
v izbranih slovenskih osnovnih šolah 149
Na podlagi empirične analize kvalitativno zbranih podatkov z antropo-
loško terensko raziskavo (opazovanjem z neposredno udeležbo v šolskem
prostoru ter poglobljenimi intervjuji s pedagoškimi delavci in fokusnim
razgovorom) bomo utemeljevali, kako tudi slovenska osnovna šola im-
plicitno oblikuje narcisistično potrošniško kulturo s favoriziranjem per-
misivnih pedagoških pristopov.
Narcisizem – prevladujoči socialni karakter
potrošniške družbe
Vsaka družba proizvaja svojo kulturo, ko s socializacijo modificira
posameznika, da se prilagodi prevladujočim socialnim normam. Posa-
meznikova pozicija se skozi socializacijski proces konstruira v njegovo
psihološko strukturo, tako da postane sredstvo reprodukcije družbe, v
kateri je socializacija potekala, in deluje v skladu s principi družbe. Soci-
alni karakter predstavlja večino karakternih lastnosti, ki so prisotne pri
večni članov neke družbe, ne zajema pa posameznih variacij med posa-
mezniki. Njegova naloga je posameznika pripraviti na uspešno delovanje
v družbi in s tem omogočiti nadaljnji obstoj družbe. Če individualni ka-
rakter posameznika sovpada s socialnim karakterjem, deluje tako, kot je
v njegovi kulturi zaželeno. Socialni karakter internalizira splošne potre-
be ter tako »ljudsko silo« vpreže v izvrševanje nalog idealnega ekonom-
skega in družbenega sistema (Fromm, 1964: 253).
Lasch v svojem danes že klasičnem delu Kultura narcisizma1 (The
Culture of Narcissism: American Life in An Age of Diminishing Expecta-
tions, 1979) ob podrobni analizi spreminjajoče se družbe v ZDA pouda-
ri, da narcisizem predstavlja najboljši način za spoprijemanje s tenzijami
in anksioznostmi sodobnega življenja. Prevladujoče socialne okoliščine
naj bi zato poskušale vzpodbujati narcisistične lastnosti v različnih sto-
pnjah v vsakem posamezniku (Lasch, 1991: 38–50). Psihoanaliza pato-
loškega narcisa odkriva v poostreni obliki enake anksioznosti, kot so v
blažjih oblikah že povsem vsakdanje v vsakodnevnem življenju posame-
znikov potrošniške družbe; oblike vsakdanjega življenja spodbujajo nar-
cisistično obnašanje večine (ibid.: 94).
Po principu, da patologija predstavlja stopnjevano verzijo normalno-
sti, nam povečano zaznavanje patološkega narcisizma v današnji družbi
(cf. Praper, 1999: 233–235, 243–252) pove veliko o socialnem fenomenu
postindustrijske družbe. Lasch izpostavi, da se v analizi narcisizma av-
torji preveč ustavljajo pri razlagi psihološkega ozadja in psiholoških la-
1 Cf. slovenski prevod Kultura narcisizma: ameriško življenje v času zmanjšanih pričakovanj (2012).
