Page 144 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 144
Drugo pedagoškega diskurza
je v njem »nesprejemljivi« moment prisile – čeprav ve, kako bi moral
ravnati in da je ta opustitev prisile napačna, strokovno neustrezna. Go-
vorimo o diskurzu, v katerem je prisila kot taka dojeta kot »napačna«,
»pretirana« ali »iracionalna«. Učenec in pogosto tudi starši temu –
čeprav nujnemu – momentu prisile nasprotujejo in se na različne načine
upre/jo. A učitelji od strokovnih ravnanj ne odstopajo preprosto zaradi
teh nasprotovanj, marveč zato, ker vedo, da jim družbeni diskurz ne za-
gotavlja legitimnosti. Tudi ravnatelji namreč v načelu ravnajo le kot in-
strument Drugega, občega družbenega diskurza. Če niti starši niti rav-
natelj (šola) učitelju ne zagotavljajo opore, ki jo na daljši rok potrebuje-
jo, ni mogoče pričakovati, da bi se učitelji temu, kar manjka, ne prilago-
dili. Tako prevlada moment popustljivosti, ki je v vzgojno-izobraževal-
nem sistemu postal resna ovira pri posredovanju znanja, ki bi bilo za po-
sameznika dosegljivo.
Pogoj nujnih sprememb v pedagoškem diskurzu je potemtakem pre-
obrat v družbi – sprememba družbenega diskurza.
Ali lahko ta družba privzame spoznanje, da so izobraževalna in
vzgojna ravnanja velikokrat nujno represivna? Da morajo vključiti mo-
ment prisile?
Literatura
Dolar M. (2010). O skoposti in o nekaterih z njo povezanih rečeh: tema in
variacije, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Egan, K. (2009). Zgodovina pedagoške zmote: naša progresivistična dedi-
ščina od Herberta Spencerja do Johna Deweya in Jeana Piageta, Lju-
bljana: Krtina.
Kovač Šebart, M. (2002). Samopodobe šole: konceptualizacija devetletke,
Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška fakul-
teta, Univerza v Ljubljani.
Kovač Šebart, M., Krek, J. in Kovač M. (2004). Podatki iz mednaro-
dnih raziskav v povezavi s problematiko obremenjenosti otrok – ali
preobremenjenost kot posledica diskurza. Sodobna pedagogika, 55/5,
70–98.
Krek, J. (2000). Pravičnost in razcep v vrednotenju znanja – ali ocena za
hrbtom zavesti. V: Krek, J. in Cencič, M. (ur.). Problemi ocenjevanja
in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedago-
ška fakulteta, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krek, J. (2008). Očetovska funkcija, avtoriteta učitelja in vzgojna zasno-
va v javni šoli. Sodobna pedagogika, 59/5, 136–153.
je v njem »nesprejemljivi« moment prisile – čeprav ve, kako bi moral
ravnati in da je ta opustitev prisile napačna, strokovno neustrezna. Go-
vorimo o diskurzu, v katerem je prisila kot taka dojeta kot »napačna«,
»pretirana« ali »iracionalna«. Učenec in pogosto tudi starši temu –
čeprav nujnemu – momentu prisile nasprotujejo in se na različne načine
upre/jo. A učitelji od strokovnih ravnanj ne odstopajo preprosto zaradi
teh nasprotovanj, marveč zato, ker vedo, da jim družbeni diskurz ne za-
gotavlja legitimnosti. Tudi ravnatelji namreč v načelu ravnajo le kot in-
strument Drugega, občega družbenega diskurza. Če niti starši niti rav-
natelj (šola) učitelju ne zagotavljajo opore, ki jo na daljši rok potrebuje-
jo, ni mogoče pričakovati, da bi se učitelji temu, kar manjka, ne prilago-
dili. Tako prevlada moment popustljivosti, ki je v vzgojno-izobraževal-
nem sistemu postal resna ovira pri posredovanju znanja, ki bi bilo za po-
sameznika dosegljivo.
Pogoj nujnih sprememb v pedagoškem diskurzu je potemtakem pre-
obrat v družbi – sprememba družbenega diskurza.
Ali lahko ta družba privzame spoznanje, da so izobraževalna in
vzgojna ravnanja velikokrat nujno represivna? Da morajo vključiti mo-
ment prisile?
Literatura
Dolar M. (2010). O skoposti in o nekaterih z njo povezanih rečeh: tema in
variacije, Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo.
Egan, K. (2009). Zgodovina pedagoške zmote: naša progresivistična dedi-
ščina od Herberta Spencerja do Johna Deweya in Jeana Piageta, Lju-
bljana: Krtina.
Kovač Šebart, M. (2002). Samopodobe šole: konceptualizacija devetletke,
Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška fakul-
teta, Univerza v Ljubljani.
Kovač Šebart, M., Krek, J. in Kovač M. (2004). Podatki iz mednaro-
dnih raziskav v povezavi s problematiko obremenjenosti otrok – ali
preobremenjenost kot posledica diskurza. Sodobna pedagogika, 55/5,
70–98.
Krek, J. (2000). Pravičnost in razcep v vrednotenju znanja – ali ocena za
hrbtom zavesti. V: Krek, J. in Cencič, M. (ur.). Problemi ocenjevanja
in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedago-
ška fakulteta, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krek, J. (2008). Očetovska funkcija, avtoriteta učitelja in vzgojna zasno-
va v javni šoli. Sodobna pedagogika, 59/5, 136–153.
