Page 143 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 143
ni drugega pedagoškega diskurza 143
se je pojavila tudi nova ideologija, da se ni več treba »zares« učiti, ker
je znanje dostopno kar na spletu. Ob tem, da se učenci v šoli seznanjajo
z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, si morajo hkrati pridobiti
tudi spoznanje, da pridobiti informacije preko svetovnega spleta ni isto
kot usvojiti znanje. V internetni dobi je postalo bistveno, da šola mla-
de generacije nauči razlikovati med spretnostjo, da določeno informaci-
jo poiščejo preko spleta, in njihovim lastnim znanjem, katerega usvaja-
nje je še vedno dolg, naporen in kompleksen proces.
A vseh novih diskurzivnih in vzgojnih učinkov ni mogoče pripisati
le novim tehnologijam. Učbeniki, na papirju ali elektronski, so koristni
in potrebni. Sestavljeni naj bi bili tako, da učence vodijo skozi učne cilje
in vsebine, ki jih morajo spoznati. Pomembno vlogo imajo pri tem lah-
ko tudi delovni zvezki, ki imajo naloge z različnimi cilji in različno zah-
tevnostjo. Učencem s tem v načelu omogočajo, da pridobijo bolj kako-
vostno znanje. Vendar učbeniki oziroma predvsem delovni zvezki vse-
bujejo tudi naloge, ki učencu nalagajo, da napiše kot odgovor le posame-
zne besede. Takšne naloge so lahko učinkovite, ker so osredotočene na
doseganje enega načrtovanega cilja; na neki način so manj zahtevne za
učence. Tak pristop pa je sporen, ko postane prevladujoč in učenec prič-
ne v šoli ali v okviru domačih nalog izpolnjevati le množico tako zasno-
vanih nalog v delovnih zvezkih – v tem primeru je ne glede na uspešnost
doseganja posamičnih ciljev lahko njihov skupni nenamerni »vzgojni«
učinek sporočilo učencu, da je bolj kompleksno mišljenje »naporno«
in zato nekaj, čemur se »šola« izogiba (in ko je to privzeto, se pričnejo
upirati šoli, če ni lahka, obenem pa jo prav zato, ker sama od sebe posta-
ja »prelahka«, lahko prezirajo), da je pisanje celih stavkov nepotrebno,
in končno, da je pisanje na roko »samo na sebi« napor, ki je v sodobno-
sti povsem odveč.
Za drugi družbeni diskurz
Kot smo nakazali, je v šolskem polju veliko konkretnih vprašanj in
področij, pojavljajo se vedno nova vprašanja, kjer je treba znotraj stroke
opraviti teoretsko in drugo strokovno delo, da bodo vzgojitelji in učitelji
v spreminjajoči se sodobni družbi lahko opravljali pedagoško delo tako,
da bo dosegalo svoje cilje.
V strukturi subjekta je moment prisile neodpravljiv. Tako šolski sis-
tem ne more kakovostno opraviti svojih nalog, dokler v družbi prevla-
duje diskurz, v katerem učitelj v položaju, ko poučevanje (oziroma stro-
kovno ravnanje ali določen strokovni odziv na ravnanje učenca) nujno
vključuje moment represivnosti, ustrezno ravnanje opusti prav zato, ker
se je pojavila tudi nova ideologija, da se ni več treba »zares« učiti, ker
je znanje dostopno kar na spletu. Ob tem, da se učenci v šoli seznanjajo
z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, si morajo hkrati pridobiti
tudi spoznanje, da pridobiti informacije preko svetovnega spleta ni isto
kot usvojiti znanje. V internetni dobi je postalo bistveno, da šola mla-
de generacije nauči razlikovati med spretnostjo, da določeno informaci-
jo poiščejo preko spleta, in njihovim lastnim znanjem, katerega usvaja-
nje je še vedno dolg, naporen in kompleksen proces.
A vseh novih diskurzivnih in vzgojnih učinkov ni mogoče pripisati
le novim tehnologijam. Učbeniki, na papirju ali elektronski, so koristni
in potrebni. Sestavljeni naj bi bili tako, da učence vodijo skozi učne cilje
in vsebine, ki jih morajo spoznati. Pomembno vlogo imajo pri tem lah-
ko tudi delovni zvezki, ki imajo naloge z različnimi cilji in različno zah-
tevnostjo. Učencem s tem v načelu omogočajo, da pridobijo bolj kako-
vostno znanje. Vendar učbeniki oziroma predvsem delovni zvezki vse-
bujejo tudi naloge, ki učencu nalagajo, da napiše kot odgovor le posame-
zne besede. Takšne naloge so lahko učinkovite, ker so osredotočene na
doseganje enega načrtovanega cilja; na neki način so manj zahtevne za
učence. Tak pristop pa je sporen, ko postane prevladujoč in učenec prič-
ne v šoli ali v okviru domačih nalog izpolnjevati le množico tako zasno-
vanih nalog v delovnih zvezkih – v tem primeru je ne glede na uspešnost
doseganja posamičnih ciljev lahko njihov skupni nenamerni »vzgojni«
učinek sporočilo učencu, da je bolj kompleksno mišljenje »naporno«
in zato nekaj, čemur se »šola« izogiba (in ko je to privzeto, se pričnejo
upirati šoli, če ni lahka, obenem pa jo prav zato, ker sama od sebe posta-
ja »prelahka«, lahko prezirajo), da je pisanje celih stavkov nepotrebno,
in končno, da je pisanje na roko »samo na sebi« napor, ki je v sodobno-
sti povsem odveč.
Za drugi družbeni diskurz
Kot smo nakazali, je v šolskem polju veliko konkretnih vprašanj in
področij, pojavljajo se vedno nova vprašanja, kjer je treba znotraj stroke
opraviti teoretsko in drugo strokovno delo, da bodo vzgojitelji in učitelji
v spreminjajoči se sodobni družbi lahko opravljali pedagoško delo tako,
da bo dosegalo svoje cilje.
V strukturi subjekta je moment prisile neodpravljiv. Tako šolski sis-
tem ne more kakovostno opraviti svojih nalog, dokler v družbi prevla-
duje diskurz, v katerem učitelj v položaju, ko poučevanje (oziroma stro-
kovno ravnanje ali določen strokovni odziv na ravnanje učenca) nujno
vključuje moment represivnosti, ustrezno ravnanje opusti prav zato, ker
