Page 142 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 142
Drugo pedagoškega diskurza
ti. Vključevanje staršev v delo oziroma naloge, ki jih ima šola, bi mora-
lo zasledovati cilj, da imajo učitelji pri svojem delovanju podporo star-
šev, seveda izhajajoč iz ciljev, ki jih postavljajo učni načrti oziroma šol-
ski kurikulum.
Nereflektirani vzgojni učinki teorij in vzgoja za hrbtom zavesti
Posebej kaže obravnavati slepe pege didaktičnih teorij in pristopov,
psiholoških teorij itd., katerih vzgojni učinki niso eksplicitno premišlje-
ni del teorije, ali pa imajo določen eksplicitni vzgojni kontekst, vendar
kljub temu mimo želenih proizvajajo vzgojne učinke kot drugotno sta-
nje.
To je široko polje vprašanj, a navedimo en primer: projektne nalo-
ge. Morale bi biti zasnovane tako, da jih lahko učenci naredijo sami in ne
tako, da učitelji pri izdelavi projektnih nalog tiho predpostavijo ali celo
pričakujejo pomoč staršev. V tem primeru je z vidika staršev otroka lo-
gično, da to »pričakovano« nalogo prevzamejo, če ne želijo, da bi bili
njihovi otroci kaznovani s slabšo oceno, ki bi jo dobili, če bi sami nare-
dili projekt. Nekateri starši pa prevzamejo to vlogo tudi zaradi tega, ker
verjamejo, da se bodo otroci naučili več, če jih bodo pri tem vodili. Ta-
kšne pomoči starši z nižjim socialnim, kulturnim in finančnim kapita-
lom svojim otrokom večkrat ne morejo zagotoviti. Na ta način učence
šola vzgaja – vendar jih (ob pomoči staršev) ne uči nujno samostojnosti,
kot bi pričakovali, marveč obrnjeno, prav lahko jih navaja na nesamo-
stojnost. Hkrati prejmejo učenci neveljavno oceno, ki je v prvi vrsti, kar
je dodaten problem, krivična do tistih otrok, ki nimajo staršev, ki bi jim
lahko pomagali oz. se jim ne zdi prav, da bi jim pomagali.
Novosti hitrega tehnološkega razvoja
Nove diskurzivne in vzgojne učinke v edukacijo vnašajo novosti, ki
vstopajo v šolski sistem, mnoge tudi zgolj zaradi tehnološkega razvoja,
predvsem IKT tehnologij.
Uporaba računalnika za igro, denimo, ni isto kot uporaba računal-
nika za pouk in za učenje. Računalnik, če ga otrok uporablja (zgolj) za
igranje igric, zagotavlja užitek in učinkuje tako, da se temu užitku otrok
težko sam odpove, zato jim je treba omejiti čas, ki ga lahko uporabijo za
računalniške igre. A prepoved lahko doseže tudi nasprotni učinek, to je
še večjo željo po igranju teh igric. Družba tako stoji pred nalogo, kako
otroke naučiti specifičnega odnosa do računalnika oz. do uporabe raču-
nalnika, v katerem privzamejo računalnik kot uporabno delovno orod-
je. Z razvijanjem svetovnega spleta in dostopa do različnih informacij pa
ti. Vključevanje staršev v delo oziroma naloge, ki jih ima šola, bi mora-
lo zasledovati cilj, da imajo učitelji pri svojem delovanju podporo star-
šev, seveda izhajajoč iz ciljev, ki jih postavljajo učni načrti oziroma šol-
ski kurikulum.
Nereflektirani vzgojni učinki teorij in vzgoja za hrbtom zavesti
Posebej kaže obravnavati slepe pege didaktičnih teorij in pristopov,
psiholoških teorij itd., katerih vzgojni učinki niso eksplicitno premišlje-
ni del teorije, ali pa imajo določen eksplicitni vzgojni kontekst, vendar
kljub temu mimo želenih proizvajajo vzgojne učinke kot drugotno sta-
nje.
To je široko polje vprašanj, a navedimo en primer: projektne nalo-
ge. Morale bi biti zasnovane tako, da jih lahko učenci naredijo sami in ne
tako, da učitelji pri izdelavi projektnih nalog tiho predpostavijo ali celo
pričakujejo pomoč staršev. V tem primeru je z vidika staršev otroka lo-
gično, da to »pričakovano« nalogo prevzamejo, če ne želijo, da bi bili
njihovi otroci kaznovani s slabšo oceno, ki bi jo dobili, če bi sami nare-
dili projekt. Nekateri starši pa prevzamejo to vlogo tudi zaradi tega, ker
verjamejo, da se bodo otroci naučili več, če jih bodo pri tem vodili. Ta-
kšne pomoči starši z nižjim socialnim, kulturnim in finančnim kapita-
lom svojim otrokom večkrat ne morejo zagotoviti. Na ta način učence
šola vzgaja – vendar jih (ob pomoči staršev) ne uči nujno samostojnosti,
kot bi pričakovali, marveč obrnjeno, prav lahko jih navaja na nesamo-
stojnost. Hkrati prejmejo učenci neveljavno oceno, ki je v prvi vrsti, kar
je dodaten problem, krivična do tistih otrok, ki nimajo staršev, ki bi jim
lahko pomagali oz. se jim ne zdi prav, da bi jim pomagali.
Novosti hitrega tehnološkega razvoja
Nove diskurzivne in vzgojne učinke v edukacijo vnašajo novosti, ki
vstopajo v šolski sistem, mnoge tudi zgolj zaradi tehnološkega razvoja,
predvsem IKT tehnologij.
Uporaba računalnika za igro, denimo, ni isto kot uporaba računal-
nika za pouk in za učenje. Računalnik, če ga otrok uporablja (zgolj) za
igranje igric, zagotavlja užitek in učinkuje tako, da se temu užitku otrok
težko sam odpove, zato jim je treba omejiti čas, ki ga lahko uporabijo za
računalniške igre. A prepoved lahko doseže tudi nasprotni učinek, to je
še večjo željo po igranju teh igric. Družba tako stoji pred nalogo, kako
otroke naučiti specifičnega odnosa do računalnika oz. do uporabe raču-
nalnika, v katerem privzamejo računalnik kot uporabno delovno orod-
je. Z razvijanjem svetovnega spleta in dostopa do različnih informacij pa
