Page 74 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 74
govorniške predvaje
čeprav bi mu morali soditi še toliko bolj, saj gre v primerjavi z drugimi
za manj hudega zločinca?
(antiteza) »Kakšna je razlika med ubojem prešuštnika in njegovo
izročitvijo sodnikom, če ga bo v obeh primerih doletela smrt?«
(teza) Razlika je takšna kot med tiranijo in zakonom, kot med de-
mokracijo in monarhijo. Tiran lahko ubije kogar želi, medtem ko za-
kon usmrti tistega, ki je bil obsojen po pravici. Ljudstvo predlaga jav-
no preiskavo o vsem, kar se obravnava v skupščini; vladavina enega ka-
znuje brez preiskave, toda ljudstvo in zakon počneta oboje skupaj, s či-
mer sta v popolnem nasprotju s tistim, ki je izbral samovlado in tirani-
jo. Kako se torej umor prešuštnika in njegova izročitev sodnikom ne bi
razlikovala? Še več, kdor po svoji volji ubije prešuštnika, se s tem nare-
di za storilčevega gospodarja, medtem ko tisti, ki storilca izroči poro-
tnikom, naredi za storilčevega gospodarja sodišče; gotovo je bolje, da je
njegov gospodar porotnik kot pa tožilec.3 In dalje, kdor je po svoji vo-
lji ubil prešuštnika, je osumljen, da ga je ubil iz drugih razlogov, med-
tem ko se zdi, da je tisti, ki ga je predal v razsojanje, ravnal zgolj iz pra-
vičnosti.
(antiteza) »Drži«, pravi, »toda če umre takoj, bo to zanj hujša ka-
zen; čas pred izrekom sodbe je za prešutšnika prednost.«
74 (teza) Če bo postavljen pred sodnišče, bo izkusil prav nasprotno.
Od tega trenutka dalje bo njegovo življenje bolj neprijetno. Pričakova-
nje trpljenja je hujše od samega trpljenja in odlašanje s kaznovanjem se
zdi kot dodatna kazen. Kdor pričakuje, da bo umrl, bo umrl večkrat in
predstave o koncu bodo zanj hujše od same izkušnje. Če umre takoj,
prešuštnik ne občuti ničesar; hitrost kazni prepreči občutek. Smrt je
neboleča, če pride nepričakovano; a če je večkrat pričakovana, četudi
se uresniči le enkrat, se kazen meri s pričakovanjem. Premisli in skupaj
postavi tole: Kdor ubije prešuštnika po svoji volji, nima nobene priče
pri kaznovanju; kdor ga preda porotnikom, si zagotovi številne gledal-
ce pravice. Biti kaznovan pred večjim številom gledalcev je bolj boleče.
Obstaja še več prednosti za prešuštnike, ki bodo umrli skrivaj. Mnogi
bodo namreč sumili, da so jih ubili zaradi sovražnosti, a če je dejanje
dokazano na sodišču, bo posameznikova usmrtitev brez dvoma pravič-
no dejanje. Torej je za prešuštnika prednost, da ga ubijejo na skrivaj, kot
da ga izročijo porotnikom.
3 Grški sodni sistem je predvideval neposredno udeležbo v postopkih. Državljani so morali samo-
stojno nastopati na sodišču bodisi v vlogi tožilcev bodisi zagovornikov.
čeprav bi mu morali soditi še toliko bolj, saj gre v primerjavi z drugimi
za manj hudega zločinca?
(antiteza) »Kakšna je razlika med ubojem prešuštnika in njegovo
izročitvijo sodnikom, če ga bo v obeh primerih doletela smrt?«
(teza) Razlika je takšna kot med tiranijo in zakonom, kot med de-
mokracijo in monarhijo. Tiran lahko ubije kogar želi, medtem ko za-
kon usmrti tistega, ki je bil obsojen po pravici. Ljudstvo predlaga jav-
no preiskavo o vsem, kar se obravnava v skupščini; vladavina enega ka-
znuje brez preiskave, toda ljudstvo in zakon počneta oboje skupaj, s či-
mer sta v popolnem nasprotju s tistim, ki je izbral samovlado in tirani-
jo. Kako se torej umor prešuštnika in njegova izročitev sodnikom ne bi
razlikovala? Še več, kdor po svoji volji ubije prešuštnika, se s tem nare-
di za storilčevega gospodarja, medtem ko tisti, ki storilca izroči poro-
tnikom, naredi za storilčevega gospodarja sodišče; gotovo je bolje, da je
njegov gospodar porotnik kot pa tožilec.3 In dalje, kdor je po svoji vo-
lji ubil prešuštnika, je osumljen, da ga je ubil iz drugih razlogov, med-
tem ko se zdi, da je tisti, ki ga je predal v razsojanje, ravnal zgolj iz pra-
vičnosti.
(antiteza) »Drži«, pravi, »toda če umre takoj, bo to zanj hujša ka-
zen; čas pred izrekom sodbe je za prešutšnika prednost.«
74 (teza) Če bo postavljen pred sodnišče, bo izkusil prav nasprotno.
Od tega trenutka dalje bo njegovo življenje bolj neprijetno. Pričakova-
nje trpljenja je hujše od samega trpljenja in odlašanje s kaznovanjem se
zdi kot dodatna kazen. Kdor pričakuje, da bo umrl, bo umrl večkrat in
predstave o koncu bodo zanj hujše od same izkušnje. Če umre takoj,
prešuštnik ne občuti ničesar; hitrost kazni prepreči občutek. Smrt je
neboleča, če pride nepričakovano; a če je večkrat pričakovana, četudi
se uresniči le enkrat, se kazen meri s pričakovanjem. Premisli in skupaj
postavi tole: Kdor ubije prešuštnika po svoji volji, nima nobene priče
pri kaznovanju; kdor ga preda porotnikom, si zagotovi številne gledal-
ce pravice. Biti kaznovan pred večjim številom gledalcev je bolj boleče.
Obstaja še več prednosti za prešuštnike, ki bodo umrli skrivaj. Mnogi
bodo namreč sumili, da so jih ubili zaradi sovražnosti, a če je dejanje
dokazano na sodišču, bo posameznikova usmrtitev brez dvoma pravič-
no dejanje. Torej je za prešuštnika prednost, da ga ubijejo na skrivaj, kot
da ga izročijo porotnikom.
3 Grški sodni sistem je predvideval neposredno udeležbo v postopkih. Državljani so morali samo-
stojno nastopati na sodišču bodisi v vlogi tožilcev bodisi zagovornikov.
