Page 100 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 100
 Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji

veniji izkazujejo bolj pozitiven odnos do svoje države kot učenci v veči-
ni drugih evropskih držav. Poglejmo si še absolutno vrednost odgovorov

Tabela: Odnos do lastne države.

Zelo se Strinjam se Ne strin- Nikakor se Pozitivni
strinjam jam se ne strinjam odnos
2
1 40 3 4 88

Slovenska zastava je 48 9 3
zame pomembna.

Slovenski politični 9 52 31 8 61
sistem dobro deluje.

Do Slovenije čutim 42 46 9 3 88
veliko spoštovanje.

V Sloveniji bi morali biti 50 41 6 3 91
ponosni na to, kar smo
dosegli.

Raje bi stalno živel/-a v 9 12 36 43 81
drugi državi.

Ponosen/-na sem, da 54 36 8 3 92
živim v Sloveniji.

Slovenija kaže veliko 22 49 23 6 71
spoštovanja do okolja.

V splošnem je v Slo- 35 41 18 6
veniji bolje živeti kot v
večini drugih držav.

Iz tabele je razvidno, da ima velika večina učencev pozitiven odnos
do Slovenije. 92 % učencev pravi, da so ponosni na to, da živijo v Slove-
niji.

Drugačna pa je slika, ko si ogledamo minimalno vednost o politič-
nem. V raziskavi v letu 1999 so v Sloveniji učenci odgovarjali tudi na
vprašanje, kakšna je sestava slovenskega parlamenta. Da ga sestavljata dr-
žavni svet in državni zbor, je vedela le slaba tretjina (30 %) učencev na
koncu osnovne šole, največ učencev, 44 %, pa je izbralo odgovor, da slo-
venski parlament sestavljata vlada in predsednik države. To je kazalo ne
samo na nepoznavanje temeljne demokratične institucije, temveč tudi
na nepoznavanje načela delitve oblasti – mesto zakonodajne oblasti je v
odgovorih učencev zavzela izvršna.
   95   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105