Page 63 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 63
temeljni koncepti: patriotizem in njegov moralni status
tizmu, potem pa bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, ali je vzgoja za
patriotizem moralno nujna, dopustna ali nesprejemljiva.
Vendar pa tudi samo to vprašanje še ni dovolj jasno zastavljeno, saj
se izraz »patriotizem« v tem vprašanju uporablja tako, kot da ima le en
pomen.3 Ker pa ima ta termin različne pomene v različnih kontekstih
in zato ne označuje le ene same stvari, je nemogoče dati dober odgovor
na to vprašanje, preden vemo, kaj točno mislimo z izrazom »patrioti-
zem«. Zato bomo začeli s temeljno definicijo, ki ji bo sledil kratek pre-
gled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in patriotizem. V tre-
tjem delu tega prispevka bomo preučili nekatere ključne moralne argu-
mente za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih razprav, ki potekajo
znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem statusu proučevne-
ga pojma. Najbolj prepričljiva interpretacija je tista, ki trdi, da je skrajni
patriotizem moralno nesprejemljiv, zmerni patriotizem (v svojih razno-
likih oblikah) moralno dopusten (v smislu, da ni niti moralno nespreje-
mljiv niti nujen) in etični patriotizem moralno nujen, a ne univerzalno
uporaben. V zadnjem delu tega prispevka bomo zato izpostavili tri odgo-
vore na začetno vprašanje. Prvič, vzgoja za skrajni patriotizem je moral-
no nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti do drugih držav in je nezdru-
žljiva z določenimi univerzalnimi moralnimi principi. Drugič, vzgoja za
zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nesprejemljiva – je prepro-
sto dopustna; to pomeni, da razlogi proti ali za takšno vzgojo ne teme-
ljijo na moralnem statusu zmernega patriotizma. Tretjič, vzgoja za etič-
ni patriotizem je nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dol-
žnost; to pa zato, ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato
ne potrebujejo takšne vzgoje za to, da bi postali etični patrioti.
Kaj je patriotizem?
V vsakdanji rabi izraz »patriotizem« pomeni »ljubezen do domo-
vine«. Čeprav je ta definicija patriotizma pravilna, ni zadostna. V svo-
ji filozofski študiji o patriotizmu Stephen Nathanson podaja veliko bolj
zadovoljivo definicijo, ki vključuje poleg ljubezni (ali posebne naklonje-
nosti) do domovine tudi občutek osebne identifikacije s to domovino,
posebno skrb za dobrobit lastne domovine in voljo do žrtvovanja v njen
prid (Nathanson, 1993: 34–35). A tudi ta definicija ni zadostna. Problem
je v tem, da je ustrezna le takrat, ko domovina ni enaka naciji. Ko se izra-
3 Enako lahko rečemo za nekatera podobna, čeprav bolj splošna (ne vezana zgolj na moralne razloge)
vprašanja, kot so »Ali bi morale šole učiti patriotizem?« (Brighouse, 2006: 95), »Ali bi morali uči-
ti patriotizem?« (Archard 1999) in »Ali bi morali vzgajati za patriotizem?« (White 2001), ki so bila
uporabljena v diskusijah znotraj vzgoje tekom zadnjih dveh desetletij.
tizmu, potem pa bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, ali je vzgoja za
patriotizem moralno nujna, dopustna ali nesprejemljiva.
Vendar pa tudi samo to vprašanje še ni dovolj jasno zastavljeno, saj
se izraz »patriotizem« v tem vprašanju uporablja tako, kot da ima le en
pomen.3 Ker pa ima ta termin različne pomene v različnih kontekstih
in zato ne označuje le ene same stvari, je nemogoče dati dober odgovor
na to vprašanje, preden vemo, kaj točno mislimo z izrazom »patrioti-
zem«. Zato bomo začeli s temeljno definicijo, ki ji bo sledil kratek pre-
gled izvora in zgodovinskega razvoja idej patria in patriotizem. V tre-
tjem delu tega prispevka bomo preučili nekatere ključne moralne argu-
mente za in proti patriotizmu v kontekstu sodobnih razprav, ki potekajo
znotraj politične ter moralne filozofije o moralnem statusu proučevne-
ga pojma. Najbolj prepričljiva interpretacija je tista, ki trdi, da je skrajni
patriotizem moralno nesprejemljiv, zmerni patriotizem (v svojih razno-
likih oblikah) moralno dopusten (v smislu, da ni niti moralno nespreje-
mljiv niti nujen) in etični patriotizem moralno nujen, a ne univerzalno
uporaben. V zadnjem delu tega prispevka bomo zato izpostavili tri odgo-
vore na začetno vprašanje. Prvič, vzgoja za skrajni patriotizem je moral-
no nesprejemljiva, ker vodi do sovražnosti do drugih držav in je nezdru-
žljiva z določenimi univerzalnimi moralnimi principi. Drugič, vzgoja za
zmerni patriotizem ni niti moralno nujna niti nesprejemljiva – je prepro-
sto dopustna; to pomeni, da razlogi proti ali za takšno vzgojo ne teme-
ljijo na moralnem statusu zmernega patriotizma. Tretjič, vzgoja za etič-
ni patriotizem je nepotrebna, čeprav je takšen patriotizem moralna dol-
žnost; to pa zato, ker je dolžnost le za tiste, ki so že etični patrioti in zato
ne potrebujejo takšne vzgoje za to, da bi postali etični patrioti.
Kaj je patriotizem?
V vsakdanji rabi izraz »patriotizem« pomeni »ljubezen do domo-
vine«. Čeprav je ta definicija patriotizma pravilna, ni zadostna. V svo-
ji filozofski študiji o patriotizmu Stephen Nathanson podaja veliko bolj
zadovoljivo definicijo, ki vključuje poleg ljubezni (ali posebne naklonje-
nosti) do domovine tudi občutek osebne identifikacije s to domovino,
posebno skrb za dobrobit lastne domovine in voljo do žrtvovanja v njen
prid (Nathanson, 1993: 34–35). A tudi ta definicija ni zadostna. Problem
je v tem, da je ustrezna le takrat, ko domovina ni enaka naciji. Ko se izra-
3 Enako lahko rečemo za nekatera podobna, čeprav bolj splošna (ne vezana zgolj na moralne razloge)
vprašanja, kot so »Ali bi morale šole učiti patriotizem?« (Brighouse, 2006: 95), »Ali bi morali uči-
ti patriotizem?« (Archard 1999) in »Ali bi morali vzgajati za patriotizem?« (White 2001), ki so bila
uporabljena v diskusijah znotraj vzgoje tekom zadnjih dveh desetletij.
