Page 59 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 59
modeli: nekateri primerjalni vidiki kurikuluma
državljanske vzgoje
nanciranih z javnimi sredstvi, lahko služi za ilustracijo dejstva, da se dr-
žavljanska vzgoja povsod krepi in postaja neodmisljiv del šolskega kuri-
kuluma, četudi je najbrž težko pričakovati, da bi se v Evropi kdaj povsem
poenotil. Najbrž ni mogoče pričakovati tudi tega, da bi kurikulum drža-
vljanske vzgoje bodisi v obliki ločenega predmeta bodisi kot kurikular-
na vsebina v drugih predmetih ohranjal enako konsistentnost in narav-
nanost v obdobjih (politično, ideološko) različnih vlad. Pa vendar se, kot
kaže tudi nizozemski primer, krepijo strukturne podlage državljanske
vzgoje, med njimi še zlasti umeščanje opredelitev te vsebine v šolske za-
konodaje. Čeprav na Nizozemskem državljanska vzgoja ostaja »razprše-
na« po različnih predmetih, pa je v začetku l. 2006 država sprejela zakon
o državljanski vzgoji. »Šole so zdaj formalno obvezane, da si prizadeva-
jo za aktivno državljanstvo in za socialno integracijo. Šole same izbirajo
poti do relevantnih ciljev. Šolski inšpektorat sledi razvoju stvari v šolah,
Nizozemski kurikularni inštitut pa predlaga delovne sheme in materia-
le« (Cf.: Overview of EDC in Netherlands).
Že ta kratki pogled na nekatere vidike položaja in poglavitnih pou-
darkov državljanske vzgoje v obravnavanih državah jasno kaže na to, da
se državljanska vzgoja v globalnem obsegu vse bolj uveljavlja in da ima
kljub lokalnim poudarkom vse več skupnih potez – zlasti trojno dolo-
čeno sestavino državljanske kompetence in naravnanost k oblikovanju
zmožnosti učencev za aktivno participacijo v družbi in v političnem sis-
temu.
državljanske vzgoje
nanciranih z javnimi sredstvi, lahko služi za ilustracijo dejstva, da se dr-
žavljanska vzgoja povsod krepi in postaja neodmisljiv del šolskega kuri-
kuluma, četudi je najbrž težko pričakovati, da bi se v Evropi kdaj povsem
poenotil. Najbrž ni mogoče pričakovati tudi tega, da bi kurikulum drža-
vljanske vzgoje bodisi v obliki ločenega predmeta bodisi kot kurikular-
na vsebina v drugih predmetih ohranjal enako konsistentnost in narav-
nanost v obdobjih (politično, ideološko) različnih vlad. Pa vendar se, kot
kaže tudi nizozemski primer, krepijo strukturne podlage državljanske
vzgoje, med njimi še zlasti umeščanje opredelitev te vsebine v šolske za-
konodaje. Čeprav na Nizozemskem državljanska vzgoja ostaja »razprše-
na« po različnih predmetih, pa je v začetku l. 2006 država sprejela zakon
o državljanski vzgoji. »Šole so zdaj formalno obvezane, da si prizadeva-
jo za aktivno državljanstvo in za socialno integracijo. Šole same izbirajo
poti do relevantnih ciljev. Šolski inšpektorat sledi razvoju stvari v šolah,
Nizozemski kurikularni inštitut pa predlaga delovne sheme in materia-
le« (Cf.: Overview of EDC in Netherlands).
Že ta kratki pogled na nekatere vidike položaja in poglavitnih pou-
darkov državljanske vzgoje v obravnavanih državah jasno kaže na to, da
se državljanska vzgoja v globalnem obsegu vse bolj uveljavlja in da ima
kljub lokalnim poudarkom vse več skupnih potez – zlasti trojno dolo-
čeno sestavino državljanske kompetence in naravnanost k oblikovanju
zmožnosti učencev za aktivno participacijo v družbi in v političnem sis-
temu.
