Page 61 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 61
eljni koncepti:
patriotizem in
njegov moralni
status1
Preden se začnemo pogovarjati o konkretni umestitvi patriotiz-
ma v učni načrt, je smiselno razčistiti nekatera načelna vprašanja.
Če je učni načrt zasnovan na osnovi strokovne razprave o vprašanjih, ki
so na teoretski ravni sporna, je več možnosti, da bodo rešitve smiselno
oblikovane in širše sprejete. Eno od vprašanj, ki so bila v mednarodnem
teoretskem prostoru v zadnjem obdobju deležna široke pozornosti, je
tudi vprašanje, kakšen je status patriotske vzgoje.
Enega od problemov, s katerim smo soočeni, ko poskušamo odgo-
voriti na vprašanje, ali je vzgoja za patriotizem v moralnem smislu nuj-
na, zgolj dopustna ali povsem nesprejemljiva (to vprašanje je posebej po-
membno tudi zato, ker se v šolskih sistemih državljansko vzgojo na na-
čelni in praktični ravni pogosto povezuje z moralno vzgojo in etiko),
predstavlja dejstvo, da je patriotizem, kakor ga običajno razumemo, te-
sno povezan z nasiljem. Pripravljenost umreti in ubijati za domovino je
tradicionalno pojmovana kot najbolj očiten dokaz patriotizma. Ker pa-
triotizem pogosto vodi v nasilje, žrtvovanje univerzalnih moralnih prin-
cipov, državljanskih pravic in svoboščin, je patriotizem, kot pravi Geor-
ge Kateb, nekaj, kar »po naravi teži k neupoštevanju moralnosti« (Ka-
teb, 2006: 7–9, 19). Po drugi strani pa Alasdair MacIntyre – ki priznava,
da imajo liberalni moralisti prav, ko trdijo, da je »patriotizem trajen vir
nevarnosti za moralo, ker postavlja naše vezi z narodom nad racionalno
kritiko« – kljub temu trdi, da je patriotizem osrednja moralna vrlina in
1 Različica besedila tega poglavja je bila objavljena v: Kodelja, Zdenko. Is education for patriotism mo-
rally required, permitted or unacceptable?. Stud. philos. educ., 2011, vol. 30, no. 2, 127–140 (v času odda-
je poročila članek še ni bil objavljen) .
patriotizem in
njegov moralni
status1
Preden se začnemo pogovarjati o konkretni umestitvi patriotiz-
ma v učni načrt, je smiselno razčistiti nekatera načelna vprašanja.
Če je učni načrt zasnovan na osnovi strokovne razprave o vprašanjih, ki
so na teoretski ravni sporna, je več možnosti, da bodo rešitve smiselno
oblikovane in širše sprejete. Eno od vprašanj, ki so bila v mednarodnem
teoretskem prostoru v zadnjem obdobju deležna široke pozornosti, je
tudi vprašanje, kakšen je status patriotske vzgoje.
Enega od problemov, s katerim smo soočeni, ko poskušamo odgo-
voriti na vprašanje, ali je vzgoja za patriotizem v moralnem smislu nuj-
na, zgolj dopustna ali povsem nesprejemljiva (to vprašanje je posebej po-
membno tudi zato, ker se v šolskih sistemih državljansko vzgojo na na-
čelni in praktični ravni pogosto povezuje z moralno vzgojo in etiko),
predstavlja dejstvo, da je patriotizem, kakor ga običajno razumemo, te-
sno povezan z nasiljem. Pripravljenost umreti in ubijati za domovino je
tradicionalno pojmovana kot najbolj očiten dokaz patriotizma. Ker pa-
triotizem pogosto vodi v nasilje, žrtvovanje univerzalnih moralnih prin-
cipov, državljanskih pravic in svoboščin, je patriotizem, kot pravi Geor-
ge Kateb, nekaj, kar »po naravi teži k neupoštevanju moralnosti« (Ka-
teb, 2006: 7–9, 19). Po drugi strani pa Alasdair MacIntyre – ki priznava,
da imajo liberalni moralisti prav, ko trdijo, da je »patriotizem trajen vir
nevarnosti za moralo, ker postavlja naše vezi z narodom nad racionalno
kritiko« – kljub temu trdi, da je patriotizem osrednja moralna vrlina in
1 Različica besedila tega poglavja je bila objavljena v: Kodelja, Zdenko. Is education for patriotism mo-
rally required, permitted or unacceptable?. Stud. philos. educ., 2011, vol. 30, no. 2, 127–140 (v času odda-
je poročila članek še ni bil objavljen) .
