Page 58 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 58
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
kršne smo omenili v primeru ZDA. Visoka stopnja avtonomije 16 zve-
znih dežel je pač razlog veliki neenotnosti, ki je večja kot v primeru za-
misljivih skupin držav članic EU. »Celo v posameznih zveznih deže-
lah sam termin variira glede na tip šole in razredno stopnjo. Če bi pre-
vedli termin ‚Gemeinschaftskunde‘ s ‚pouk o skupnosti‘ ali ‚Sozialkun-
de‘ z ‚družboslovni pouk‘, bi dobili neko idejo o predmetu, ne bi pa za-
res izrazili pomena teh nemških terminov« (Himmelmann, 2004: 8).
Sicer pa v Nemčiji tudi v pogovornem jeziku zunaj šol pretežno domini-
ra izraz »Politische Bildung«, v stroki pa pogosto govorijo tudi o »Po-
litikdidaktik«. Vsekakor je zanimivo to, da v Nemčiji nimajo posebne-
ga strahu že pred samim terminom politike, kakršnega lahko zaznamo
marsikje drugje, vsekakor pa v Sloveniji. Raziskovanje dejanskega doga-
janja v izobraževanju v vsej zvezni državi je vseeno odkrilo skupne toč-
ke v vsej raznolikosti na področju državljanske vzgoje. Kot navaja Him-
melmann (2004: 9), kurikulumi pretežno vsebujejo štiri poglavitna po-
lja praktičnih naukov:
1. način življenja in oblikovanje družbenih odnosov (družina,
šola, skupnosti, lokalne oblasti vključno z mediji ...);
2. politični – vladni – demokratični sistem (z relevantnimi
podpredmeti, vključno z zunanjo politiko …);
3. pravo in sodni sistem (človekove pravice, vladavina prava, dr-
žavna ustava, zakon v vsakdanjem življenju, mladina in zakon …)
ter
4. družbena – tržna – ekonomija, trg dela, poklicno izobraževa-
nje…
Kot poglavitni cilj tega izobraževanja izstopa »politična polnole-
tnost« (politische Mündigkeit), v katero se vpisujejo pojmi, kot so av-
tonomija, samouresničevanje, individualnost ipd. Ravni kompetenc so
tudi v Nemčiji pravzaprav praktično enako opredeljene kot v prejšnjih
primerih.
Če bi se v primerih ZDA in Nemčije lahko zdelo, da je odsotnost
enotnega kurikuluma državljanske vzgoje posledica velikosti in notranje
raznolikosti dežele, pa primer Nizozemske, sorazmerno majhne evrop-
ske države, izpodbija »pravilo«. Kot smo ugotovili predvsem po inter-
netnih virih, državljanska vzgoja na Nizozemskem ne obstaja kot ločen
predmet na ravni osnovne in srednje šole, čeprav je prvine državljanske
vzgoje mogoče najti v skoraj vseh šolskih predmetih. Na višji ravni sre-
dnje šole obstaja predmet »politične vede«, v katerem so sestavine, ki
pripravljajo učence na vlogo v družbenem okolju. Sicer pa tudi Nizozem-
ska, kjer imamo opraviti s posebnim šolskim sistemom zasebnih šol, fi-
kršne smo omenili v primeru ZDA. Visoka stopnja avtonomije 16 zve-
znih dežel je pač razlog veliki neenotnosti, ki je večja kot v primeru za-
misljivih skupin držav članic EU. »Celo v posameznih zveznih deže-
lah sam termin variira glede na tip šole in razredno stopnjo. Če bi pre-
vedli termin ‚Gemeinschaftskunde‘ s ‚pouk o skupnosti‘ ali ‚Sozialkun-
de‘ z ‚družboslovni pouk‘, bi dobili neko idejo o predmetu, ne bi pa za-
res izrazili pomena teh nemških terminov« (Himmelmann, 2004: 8).
Sicer pa v Nemčiji tudi v pogovornem jeziku zunaj šol pretežno domini-
ra izraz »Politische Bildung«, v stroki pa pogosto govorijo tudi o »Po-
litikdidaktik«. Vsekakor je zanimivo to, da v Nemčiji nimajo posebne-
ga strahu že pred samim terminom politike, kakršnega lahko zaznamo
marsikje drugje, vsekakor pa v Sloveniji. Raziskovanje dejanskega doga-
janja v izobraževanju v vsej zvezni državi je vseeno odkrilo skupne toč-
ke v vsej raznolikosti na področju državljanske vzgoje. Kot navaja Him-
melmann (2004: 9), kurikulumi pretežno vsebujejo štiri poglavitna po-
lja praktičnih naukov:
1. način življenja in oblikovanje družbenih odnosov (družina,
šola, skupnosti, lokalne oblasti vključno z mediji ...);
2. politični – vladni – demokratični sistem (z relevantnimi
podpredmeti, vključno z zunanjo politiko …);
3. pravo in sodni sistem (človekove pravice, vladavina prava, dr-
žavna ustava, zakon v vsakdanjem življenju, mladina in zakon …)
ter
4. družbena – tržna – ekonomija, trg dela, poklicno izobraževa-
nje…
Kot poglavitni cilj tega izobraževanja izstopa »politična polnole-
tnost« (politische Mündigkeit), v katero se vpisujejo pojmi, kot so av-
tonomija, samouresničevanje, individualnost ipd. Ravni kompetenc so
tudi v Nemčiji pravzaprav praktično enako opredeljene kot v prejšnjih
primerih.
Če bi se v primerih ZDA in Nemčije lahko zdelo, da je odsotnost
enotnega kurikuluma državljanske vzgoje posledica velikosti in notranje
raznolikosti dežele, pa primer Nizozemske, sorazmerno majhne evrop-
ske države, izpodbija »pravilo«. Kot smo ugotovili predvsem po inter-
netnih virih, državljanska vzgoja na Nizozemskem ne obstaja kot ločen
predmet na ravni osnovne in srednje šole, čeprav je prvine državljanske
vzgoje mogoče najti v skoraj vseh šolskih predmetih. Na višji ravni sre-
dnje šole obstaja predmet »politične vede«, v katerem so sestavine, ki
pripravljajo učence na vlogo v družbenem okolju. Sicer pa tudi Nizozem-
ska, kjer imamo opraviti s posebnim šolskim sistemom zasebnih šol, fi-
